»Letošnje leto se mi na gospodarskem področju ne zdi nič kaj optimistično. Uokvirjale ga bodo namreč geostrateške teme, ki v svetu zgrinjajo temne oblake in prinašajo vedno večjo politično negotovost, to pa se že odraža na gospodarskem področju,« je v napovedih letošnjega gospodarskega dogajanja v svetu in pri nas precej zaskrbljen ekonomist dr. Bogomir Kovač.
Veselje le na borzah
»Finančni trgi zdaj sicer niso prizadeti, saj na njih vlada optimizem in veselo pričakovanje novega predsednika, ki naj bi kot predstavnik kapitala prinašal boljše čase za finančne naložbe. To je pravzaprav ena redkih pozitivnih novic, saj prav finančni trgi prvi najavijo, da se bo nekje zalomilo. Vsaj na začetku tega leta se na finančnih trgih očitno ne bo, bo pa sčasoma prinesla težave sedanja težnja po deglobalizaciji, potem ko je v zadnjih 30 letih vsa svetovna ureditev temeljila prav na globalizaciji in zunanjetrgovinski liberalizaciji, zaradi česar je zunanja trgovina postala glavni motor gospodarske rasti in povezanosti v svetu. Zdaj protekcionizem narašča ne le v ZDA, ampak tudi v drugih zahodnih državah, ki spoznavajo, da ima enostranska globalizacija tudi negativne posledice. Za povrh se soočajo še s posledicami svoje očitne zablode, saj je Zahodna Evropa računala, da bo z odmikom od industrializacije in z energetsko transformacijo pod političnim pritiskom zelenega prehoda odigrala osrednjo vlogo v svetovni ekonomiji. Zdaj pa se kaže, da zeleni prehod prinaša veliko energetsko nestabilnost, zaradi česar se je Evropa znašla v hudi stiski, saj je energetsko najbolj občutljiva. Evropa je energijo vedno dobivala od drugod, medtem ko so ZDA in Kitajska kar dobro preskrbljene. V največji krizi je zaradi napačnih strategij in ideoloških zablod zdaj Nemčija kot industrijsko najbolj razvita država, ki pa se ni zmenila za dolgoletna opozorila ekonomistov,« ugotavlja Kovač, ki poudarja, da je bil energetski prehod narobe zastavljen, saj ne bi smeli staviti na vir, ki je navidezno trajen, a nestabilen.
»Poleg tega je EU z dolgoletnim subvencioniranjem povzročila, da se je energetski trg, ki ga krojijo energetske borze, povsem izkrivil, tako da sploh ni jasne predstave o dejanskih stroških. Pojavil se je problem razpršenih energetskih postrojenj z vetrnicami in sončnimi elektrarnami, saj se je pri zelenem prehodu spregledalo stroške gradnje omrežij, zdaj pa ni jasno, kdo naj te stroške plača, kar je bistvo tudi naše zgodbe z omrežnino,« razlaga Kovač.
Spet fiskalne omejitve
K težavnosti letošnjega leta bo prispevalo tudi dejstvo, da se bo večina članic EU po nekaj letih, ko se je zaradi pandemijske in energetske krize na veliko trošilo, spet soočila s fiskalnimi omejitvami in pritiskom. »Izdatki držav so vsepovsod podivjali, saj smo financirali delovna mesta, proizvodnjo, energetiko, zdaj pa bo spet treba trezno uravnavati fiskalne izdatke, ki smo jih v zadnjem desetletju skoraj podvojili.
Problem Evrope je tudi demografsko usihanje, ki ga še poslabšujejo sedanje negotove razmere, v katerih se mladi, ki se še sami čutijo ogrožene, težje odločajo, da bi imeli otroke. Sedanje razmere precej spominjajo na zgodbo iz dvajsetih let prejšnjega stoletja. Le poglejmo, kakšne stranke in s kakšnimi ideologijami prevzemajo oblast. EU kot političnoekonomski eksperiment je na najhujši preizkušnji in se lahko začne sesuvati vase, ko bodo države začele reševati same sebe. Letošnje leto bo po svoje prelomno za prihodnost Evrope tako na političnem kot ekonomskem področju. EU se je ujela v zanko, ko je zaradi vojne v Ukrajini cenovno ugodno rusko energijo zamenjala z veliko dražjo ameriško energijo mimo ekoloških standardov, kar je onesposobilo evropsko konkurenčnost. EU bi zato morala biti zainteresirana, da se vojna v Ukrajini čim prej konča in da se znotraj političnih rešitev odpre tudi ekonomske mostove. Zadnjih 30 let smo v Evropi in svetu imeli politični mir prav zaradi ekonomskega povezovanja, tudi ZDA so po drugi vojni svetovni mir in ureditev gradile na ekonomski povezanosti. EU bi torej morala iskati rešitev, ne pa da je v središču konflikta, ki ga bo hkrati še plačevala. Dobra plat Trumpove zmage je, da se bo Evropa morda zavedla, da mora poskrbeti za svoje interese, saj je tudi njen zaveznik lahko problematičen. Rešitev ni v tem, da se stopnjuje napetosti in išče lastno vojsko, ampak da si prizadeva za mir, ki edini omogoča stabilen razvoj. V nasprotnem primeru lahko Evropa spet postane središče nove svetovne vojne, kar bo najbolj prizadelo prav majhne in šibke države, kot je Slovenija, ki jo zdaj spet obkrožajo države s skrajnimi voditelji,« še opozarja Kovač, ki kot eno vročih tem letošnjega leta vidi tudi napovedani davek na nepremičnine, okrog katerega se bodo mnenja še močno kresala.
Tudi o davku
»Osnutek tega davka kaže, da se teh zadev ne znamo lotevati. Medtem ko vlado močno skrbi, da bi se cene elektrike dvignile posameznim gospodinjstvom s sončnimi elektrarnami, mirno predlaga še nekajkrat večje povečanje obdavčenja nepremičnin, ki bo prizadelo veliko več družin. Predlagani davek je ekscesno velik, saj takšnega nima nihče v Evropi, tudi na Hrvaškem so izbrali veliko bolj sprejemljivo obdavčitev. Premoženjski davek mora imeti čim širšo osnovo in čim manjšo davčno stopnjo. Tako ekscesen davek ne bo povečal ponudbe stanovanj, ampak bo zgolj spodbudil prenose in sprožil velik revolt. Stanovanja veljajo v Sloveniji za edino varno premoženje, ki ga ljudje imajo in vanj zaupajo ter je osnova socialne varnosti, tu pa se predpostavlja, da so vsi lastniki špekulanti. Mnogi ne oddajajo stanovanj tudi zaradi neurejenih najemnih razmerij in problematične sodne prakse, če najemnik ne plačuje najemnine. Nepremičninski davek bo gotovo glavna predvolilna tema in s tako zgrešenimi predpostavkami sploh nima možnosti, da bi dolgoročno preživel, saj bi ga nova oblast razveljavila, še preden bi zaživel,« meni Kovač.
Tudi ekonomist dr. Maks Tajnikar o gospodarstvu v letošnjem letu nima prav rožnatih predstav, a niti katastrofičnih ne. »Če se ne bo kaj posebnega zgodilo glede naftne krize ali presekanih trgovinskih poti zaradi vojn, bo gospodarstvo v zelo podobnem stanju kot lani. Efektivnega povpraševanja skoraj ni, rast vzdržuje le državna potrošnja, medtem ko potrošnja gospodinjstev, izvoz in investicije padajo. Bistveno večje gospodarske rasti niti ne more biti, saj nam primanjkuje delovne sile, ki pa se bo letos verjetno začela sproščati tudi zaradi stečajev, saj kriza v Nemčiji neposredno ogroža gospodarsko rast tudi pri nas. Vsak nov udarec, kot je na primer stopnjevanje ukrajinske vojne, lahko povzroči še hujše posledice, zato se v teh tveganih časih ne smemo igrati ne z energetiko ne s katerim koli sektorjem. Ker skoraj 90 odstotkov bruto domačega proizvoda menjamo s tujino, na nas močno vpliva dogajanje v tujini, zato bomo vsak tamkajšnji pretres močno občutili. Prizadelo bi nas tudi morebitno oteženo finančno zadolževanje v tujini, ki se ga poslužuje tudi naš podjetniški sektor,« našteva glavne značilnosti Tajnikar, ki je prepričan, da bosta na razplet letošnjega gospodarskega leta močno vplivala tudi dogajanje v Ukrajini in reševanje zagat z zelenim prehodom.
Neizvedljiv prehod
»Za EU bi bilo zelo koristno, če bi se vojna v Ukrajini končala, Kijev pa bi dobljene milijarde raje kot za oboroževanje namenjal ljudem in obnovi. Če bi se končala vojna, za katero denar iz EU odteka v ameriško vojaško industrijo, in bi se spet vzpostavili gospodarski odnosi tudi z Rusijo, bi se gospodarska rast v EU začela obnavljati, kar bi bilo koristno tudi za Slovenijo. Streznitev pa bo potrebna tudi pri zelenem prehodu, ki je sicer dobra ideja, a se je izkazal za neizvedljivega, ker ni ustrezne tehnologije za tak prehod. Fotovoltaika in vetrnice žal ne omogočajo zamenjave starih virov, celo premogovništva ne, kaj šele nukleark. Idealistična tranzicija v politiki EU in zlasti Nemčije se je za zdaj žal izkazala za neizvedljivo, če že ne napačno,« poudarja Maks Tajnikar.
