Življenjska pot papeža Frančiška se je začela v skromnih soseskah Buenos Airesa in ga vodila do vrha Rimskokatoliške cerkve, kjer je postal prvi papež jezuit in prvi papež iz Latinske Amerike.
1936: Rojen v družini italijanskih priseljencev
Jorge Mario Bergoglio se je rodil 17. decembra 1936 v Buenos Airesu kot najstarejši od petih otrok italijanskih priseljencev. Že kot deček je veljal za inteligentnega in globoko vernega ter za ljubitelja tanga.
1952: Verski klic
Pri šestnajstih letih je med hitenjem na srečanje s prijatelji začutil nenadno potrebo po vstopu v baziliko svetega Jožefa v Buenos Airesu. Kot je povedal kasneje, je v svetišču doživel občutek, kot da ga je nekdo zgrabil od znotraj. »Vedel sem, da moram postati duhovnik,« je pripovedoval kasneje. Kmalu zatem je vstopil v semenišče.
1969: Duhovniško posvečenje
Po trinajstih letih študija je bil Jorge Mario Bergoglio posvečen v duhovnika.
1973: Na čelu argentinskih jezuitov v nemirnih časih
Oče Bergoglio je prevzel vodenje jezuitov v Argentini v času »umazane vojne«, ko je vladajoča vojaška hunta mučila, ubila ali umorila 30.000 ljudi. Kasneje se je soočal z obtožbami, da ni storil dovolj za zaščito dveh duhovnikov, ki ju je režim ugrabil in mučil. Bergoglio je te trditve zanikal, češ da je duhovnike in druge ščitil z delovanjem v zakulisju ter pritiski na vojaške uradnike.
1979: Obdobje v senci
Njegovo vodenje jezuitov se je končalo kontroverzno; kritiki so mu očitali avtokratski slog vodenja. Cerkvene oblasti so ga poslale v nekakšno notranje izgnanstvo, najprej v Frankfurt v Nemčijo, nato pa v Córdobo v Argentino.
1992: Nepričakovano imenovanje za škofa
Obdobje nekakšnega izgnanstva je bilo končano, ko je bil nepričakovano imenovan za pomožnega škofa buenosaireške škofije. Šest let kasneje je postal nadškof in se osredotočil na delo z revnimi. Leta 2001 je bil povzdignjen v kardinala.
2013: Prvi papež iz Latinske Amerike
Potem ko je papež Benedikt XVI. zaradi zdravstvenih razlogov odstopil, je bil kardinal Bergoglio izvoljen za njegovega naslednika. Izbral si je ime Frančišek. Cerkev je skušal usmeriti vstran od vprašanj, ki so povzročala delitve, denimo od vprašanj splava in homoseksualnosti. V ospredje je postavil podnebne spremembe, revščino in migracije.
2014: Soočenje s spolnimi zlorabami
Ustanovil je komisijo za obravnavo škandalov spolnih zlorab, ki so jih zagrešili duhovniki. Vključevala je tudi žrtve in si prizadevala za odgovornost škofov, vendar so prizadevanja sčasoma zamrla.
2015: Okoljska okrožnica Laudato Si'
Frančišek je izdal prvo papeško okrožnico, osredotočeno izključno na okolje. V njej je pozval k varovanju okolja in obsodil ekscese globalnega kapitalizma pri izkoriščanju revnih.
2017: Potovanje v Egipt in medverski dialog
Frančišek si je prizadeval za tesnejše odnose z drugimi verami, zlasti tam, kjer so bili katoličani izpostavljeni preganjanju. Na konferenci v Kairu je obsodil demagoške oblike populizma in nasilje, ki se skriva za pobožnostjo.
2018: Sporazum s Kitajsko
Papež je dosegel začasni dogovor s kitajsko vlado, da bi končal desetletja trajajoč boj za pravico do imenovanja škofov v državi. Dogovor je cerkvi omogočil večji dostop do Kitajske in je hkrati legitimiral sedem škofov, ki jih je imenoval Peking.
2019: Okrepljena prizadevanja za zaščito mladoletnikov
Frančišek je kot odziv na krizo spolnih zlorab izdal najobsežnejši dokument cerkve v zadnjih desetletjih. Cerkvene uradnike po vsem svetu je zavezal k poročanju o primerih spolnih zlorab in poskusih njihovega prikrivanja svojim nadrejenim. Vendar dokument ni omenjal obvezne prijave zlorab policiji, kar je nekatere razočaralo.
2019: Amazonska sinoda
Srečanje škofov iz amazonske regije je priporočilo, naj Frančišek dovoli posvečenje poročenih moških v duhovnike na oddaljenih območjih Južne Amerike. Papež je sprva nakazal odprtost za idejo, vendar je predlog na koncu opustil.
2020: Blagoslov v času pandemije
Na veliki petek je s temnega, zapuščenega Trga svetega Petra Frančišek podelil blagoslov urbi et orbi in pozval k svetovni solidarnosti v boju proti pandemiji koronavirusa.
2022: Opravičilo staroselskim ljudstvom Kanade
Med obiskom v Kanadi je staroselska ljudstva prosil za odpuščanje zaradi zla, ki so jim ga prizadejali kristjani. Opravičil se je tudi za vlogo cerkve pri vodenju internatskih šol, kjer so bili staroselski otroci zlorabljani, številni so tudi umrli.
2023: Korak k vključevanju žensk in blagoslavljanje istospolnih parov
Frančišek je prvič sklical svetovno škofovsko sinodo, na kateri so kot člani z glasovalno pravico sodelovale tudi ženske in laiki. Sinoda se je dotaknila nekaterih najobčutljivejših tem v cerkvi, vključno z vlogo žensk, celibatom in zakonskim stanom duhovnikov, vendar ni spremenila obstoječih politik. Po sinodi pa je Frančišek duhovnikom dovolil podeljevanje blagoslovov istospolnim parom, kar je znotraj cerkve sprožilo tako odobravanje kot kritike.
