V eni od tolminskih vasi se je minuli teden pri delu v gozdu smrtno ponesrečil mlad fant. Po naših neuradnih informacijah naj bi šlo za 23-letnega delavca iz Bosne in Hercegovine, ki je delal za enega od podizvajalcev družbe Slovenski državni gozdovi. Nesreča se je zgodila med upravljanjem stroja za spravilo lesa.
Mladi poklicni gozdar je že peta letošnja žrtev slovenskih gozdov. Sodelavec Gozdarskega inštituta Slovenije Marjan Dolenšek, ki se vso poklicno dobo ukvarja s kmetijsko in gozdarsko tehniko, ob nesrečah pogosto poudari, da so slovenski gozdovi ne le naše največje zeleno bogastvo, temveč tudi pobiralci najbolj krvavega davka. Iz vseh statistik, ki jih spremlja, v oči bode podatek, da se daleč največ nezgod zgodi tistim, ki se niso udeležili nobenega usposabljanja in pri delu v gozdu niso uporabljali osebne varovalne opreme.
Delo v gozdu sodi med nevarnejša opravila. Lanska policijska poročila razkrivajo, da je bilo daleč največ nesreč v gozdu povezanih z motorno žago (16), nekaj z delom s traktorjem (pet) in žičnico (šest), pet gozdarjev je padlo, dva sta se poškodovala pri delu s traktorskim priključnim strojem. »Tveganja ne izvirajo le iz težavnosti delovnega okolja, ki ga zaznamuje pogosto težko prehoden, strm, skalovit teren z vsemi vplivi trenutnih vremenskih razmer in žive narave, temveč tudi iz samega predmeta dela – lesa,« pojasni sogovornik. Nesreče se dogajajo tako med žaganjem dreves kot tudi poznejšim spravilom lesa do žag oziroma domov. Letos sta se dve smrtni nesreči zgodili pri podiranju dreves, na Škofjeloškem je enega umrlega pri delu zadela kap, pri Šmarjeških Toplicah je ena ponesrečenka umrla zaradi prevrnitve štirikolesnika, s katerim sta si z možem pomagala v gozdu, zadnja nesreča na Tolminskem se je, kot kaže, zgodila pri mehaniziranem spravilu lesa.
Dve tretjini žrtev brez ustrezne opreme
Po letu 2020 se je v Sloveniji vsako leto pri delu v gozdu smrtno ponesrečilo od pet do 17 ljudi. Lansko leto, ko so se smrtno ponesrečili štirje lastniki gozdov in poklicni gozdarski delavec, je bilo eno najmanj črnih v zadnjih 44 letih, odkar na Gozdarskem inštitutu Slovenije spremljajo statistiko nesreč. Ob petih tragičnih smrtnih žrtvah so na Upravi za zaščito in reševanje RS našteli še 27 huje in štiri lažje poškodovane gozdarje. Je bilo pa toliko bolj tragično leto 2023 s 17 žrtvami in kar 104 gozdarskimi nesrečami, čeravno v tej policijski statistiki zagotovo niso zajete vse, saj vsaj tiste z lažjimi telesnimi poškodbami pogosto ostanejo neprijavljene. Ob analizi nesreč med letoma 2020 in 2024 je Marjan Dolenšek ugotovil, da dve tretjini smrtno ponesrečenih nista imeli ustrezne osebne varovalne opreme, poleg tega jih 76 odstotkov ni bilo ustrezno usposobljenih za delo v gozdu. Tudi med tistimi, ki so se hudo poškodovali, v oči bodejo visoke številke pri podatkih o neopremljenosti in o neusposobljenosti.
»Ne glede na konkretne vzroke, bodisi da gre za neprevidnost, nepravilno delo ali pa kaj drugega, sta pri nepoklicnih izvajalcih del v gozdovih glavna in začetna vzroka nesreč neuporaba osebne varovalne opreme in neusposobljenost za delo v gozdu,« poudarja Dolenšek. Čeprav se nesreče zgodijo tudi usposobljenim poklicnim gozdarjem, jih je torej vseeno največ med ljudmi, ki se z gozdarjenjem ukvarjajo v prostem času, ker so bodisi lastniki gozdov, njihovi sorodniki ali pa lastnikom pomagajo pri delu v gozdu. Dela z gozdarskim orodjem niso vešči, večkrat je to tudi zastarelo in nevarno. Svoje sposobnosti precenijo, nevarnosti pa podcenijo. Za samostojno pripravo lesa za kurjavo se ti še pogosteje odločajo v obdobju energetske draginje, ko drva ostajajo eden najcenejših virov energije, ali po ujmah in žledolomih, ko želijo sami počistiti svoj gozd. Zanje trenutno ne velja nobena zakonska obveznost v zvezi z usposabljanjem za delo v gozdu in takšnih »prostočasnih« gozdarjev je po Dolenškovi oceni v Sloveniji od 50.000 do 60.000.
Najprej usposabljanje, šele nato motorna žaga
Vzroki za nesreče so številni, del odgovornosti za nesreče pa sogovornik pripisuje tudi zakonski ureditvi. »Izobraževanje o varnem delu in uporabi varovalne opreme je trenutno obvezno le za poklicne izvajalce del v gozdu in za lastnike gozdov, ki so hkrati zavarovani kot kmetje, slednjih pa je le 9000. Če želimo zmanjšati krvni davek, ki ga vsako leto pobirajo gozdovi, bomo morali zagotoviti usposobljenost in uporabo osebne varovalne opreme za vse, ki delamo v gozdu. To pa pomeni vsaj opravljeno usposabljanje, ki ga izvajajo na zavodu za gozdove, ter uporabo gozdarske čelade, protivreznih hlač, gozdarskih čevljev in rokavic. Le tako lahko pričakujemo, da bomo delali v gozdu pravilno, pazljivo in se v čim večjem obsegu izognili nezgodam, posebno najtežjim,« je jasen Dolenšek, ko se ozre samo po letošnji statistiki umrlih. Za dva je že znano, da sta umrla zaradi nepravilnega dela pri podiranju, da zanj nista bila usposobljena in da nista poskrbela za varovalno opremo.
Na Gozdarskem inštitutu Slovenije si zato skupaj z Zavodom za gozdove Slovenije prizadevajo, da bi s spremembo zakona o gozdovih, ki je trenutno v javni razpravi, uvedli tudi obvezno uporabo osebne varovalne opreme in minimalno usposabljanje za vsakogar, ki pri delu v gozdu uporablja motorno žago.
