Za trenutek se je zdelo, da so se sanje vsakega lovca na popuste uresničile. Na zaslonih italijanskih potrošnikov se je v začetku novembra izpisala ponudba, ki je kljubovala vsem tržnim zakonitostim: Applov ipad air, naprava, ki običajno stane skoraj 900 evrov, je bila na voljo za ceno skromnega kosila – pičlih 15 evrov.
Evforija je bila neizogibna. Novica se je bliskovito razširila po forumih in družbenih omrežjih. Kupci so hiteli potrjevat naročila pri trgovcu MediaWorld, italijanski sestrski družbi vsem dobro znanega nemškega giganta MediaMarkt. Mnogi so, opogumljeni z napisom o »bonusu za zvestobo«, verjeli, da gre za radikalno marketinško potezo pred prihajajočim črnim petkom.
Toda prejšnji teden je digitalno pravljico prekinila hladna prha resničnosti. MediaWorld je potegnil zavoro in razkril tisto, kar so bolj cinični opazovalci trga sumili že od začetka: šlo je za sistemsko napako, ne za darežljivost korporacije.
Trk algoritmov
Incident v Italiji presega zgolj zgodbo o napačno postavljeni decimalni vejici ali spodletelem vnosu podatkov. V resnici gre za sivo cono sodobnega e-trgovanja, kjer se potrošniki nenehno sprašujejo, ali je »nora cena« rezultat napake ali zgolj agresivna strategija pridobivanja tržnega deleža.
Ko je MediaWorld začel pošiljati obvestila o preklicu, je postala razsežnost zmote bolj jasna. Tablični računalnik, katerega redna cena znaša 879 evrov, je bil zaradi tehničnega hrošča na voljo z 98-odstotnim popustom.
Družba se je znašla v nezavidljivem položaju. Priznanje napake je eno, reševanje tisočev že sklenjenih pogodb pa drugo. Njihov odgovor je bil ultimat, zavit v opravičilo. Kupcem so ponudili dve možnosti, ki sta daleč od pričakovanega darila:
- doplačilo razlike do polne cene, pri čemer bi trgovec kot gesto dobre volje priznal 150 evrov popusta;
- preklic naročila in vračilo naprave (če je bila ta že dostavljena) v zameno za povračilo kupnine in dodatni bon v vrednosti 20 evrov.
Za mnoge kupce, ki so že držali napravo v rokah ali pa so vsaj prejeli potrditvena e-sporočila, je bila ponudba žaljiva. Toda pravni strokovnjaki opozarjajo, da čustva v takih primerih ne igrajo velike vloge.
Pravni labirint
V osrčju tega spora leži pravni koncept, ki ga poznajo skoraj vsi evropski pravni redi, vključno z italijanskim in slovenskim: načelo dobre vere in poštenja.
Massimiliano Dona, ugleden italijanski odvetnik in zagovornik pravic potrošnikov, je za revijo Wired pojasnil, da primer ni črno-bel. Ključno vprašanje, na katerem bi padla ali obstala morebitna tožba, je tako imenovana prepoznavnost napake.
Zakonodaja ščiti potrošnika pred zavajanjem, toda hkrati ščiti trgovca pred očitnimi napakami, ki bi jih povprečen potrošnik moral prepoznati. »Obstaja bistvena razlika med gospo Mario, ki iskreno verjame, da je naletela na posebno promocijo za zveste stranke, in nekom, ki naroči pet enakih naprav z namenom preprodaje,« opozarja Dona.
Cena 15 evrov za izdelek, vreden skoraj tisočaka, sodi v kategorijo napak, ki so tako očitne, da bi vsak razumen človek moral podvomiti o njihovi verodostojnosti. V pravnem jeziku to pomeni, da pogodba morda sploh ni bila veljavno sklenjena, saj ni bilo pravega soglasja volj – ena stran je očitno zmotno izrazila svojo voljo zaradi tehnične motnje.
