Ko je ameriško podjetje Apple tistega leta predstavilo svoj telefon iphone, ki je bil dovolj kompakten, da je lepo sedel v žep, in dovolj zmogljiv, da ga je uporabnik uporabljal dlje časa, za nameček pa je bil še povezan z internetom, je ustvarilo predmet, ki je na svojevrsten način spremenil zgodovino. Ni izdelalo samo prenosnega telefona, pač pa tudi predmet poželenja in hkrati dragocen luksuz. Danes je nepogrešljiv del vsakdanjega življenja in odpira številna vprašanja, saj se z njim pojavljajo novi načini uporabe.
Danes so domala vsi vidiki našega življenja, torej tako delo, branje, zabava kot tudi ljubezen, pod nekakšnim urokom tega predmeta, ki nas spremlja bolj kot kateri koli drug v zgodovini človeštva. Kdo je leta 2007, ko je Apple tak telefon predstavil v ZDA, pričakoval tak vpliv? Saj so tedaj vendar že obstajali telefoni z dostopom do interneta, kot je bil blackberry, tudi Nokia, ki se je zdela nepremagljiva, je imela vse več takih telefonov v svoji ponudbi. To finsko podjetje je takrat imelo začrtan razvoj izdelave mobilnih telefonov vse do leta 2030, vendar jih danes ne izdeluje več.
Toda tistega leta so bili takšni, najbolj napredni in povezljivi, namenjeni predvsem poslovnežem za pregledovanje elektronske pošte med potovanji. Zakaj bi kdo drug želel biti povezan povsod?
Genialnost iphona
Genialnost iphona, predstavljenega 9. januarja 2007, pa ni bila zgolj v internetni povezavi. Dva ključna elementa sta odločilno prispevala k njegovemu uspehu. Prvi je bil uporabniška enostavnost in privlačnost: eleganten dizajn, zaslon na dotik, kakovostna kamera. (Nekaj let po tem je predsednik uprave Nokie priznal, da se je zavedel, kako huda konkurenca je prišla, ko je videl iphone v rokah otroka, ki se je z njim poigraval, kot bi ga poznal že od nekdaj.)
Drugi pomembni razlog pa je trgovina App store – inovativni ekosistem, kjer so tretji razvijalci lahko ustvarjali aplikacije, ki jih je Apple ponujal uporabnikom proti plačilu. Tako je podjetje iz Cupertina dobilo trajni vir prihodka, ki se je povečeval s številom uporabnikov in startupov, ki so iskali naslednji »killer app« – aplikacijo, ki bi prevladala v določenem segmentu trga in pri tem prinesla še zajeten dobiček.
Tako je iphone postal del naših življenj, saj je bil videti kot modni dodatek, kot prestižna torbica ali ura. Hkrati pa je ustvaril nov gospodarski sektor, ki se je trudil vstopiti in sooblikovati vidike našega obstoja – vse prek te male žepne napravice. Z njimi je bilo mogoče početi vse več, in to domala kadar koli.
Globalni fenomen
Od tistega leta 2007, ko je Steve Jobs predstavil prvo različico iphona, pa se je marsikaj spremenilo. Pametni telefon je danes skoraj nuja, ne več zgolj luksuz. Da pa je resnično postal globalni fenomen, so morali konkurenti ponuditi enake storitve kot Apple, vendar cenejše. Drugo ameriško podjetje, Google, je s svojim operacijskim sistemom android omogočil, da so različni proizvajalci izdelovali pametne telefone po nižjih cenah, ki so bili prav tako zmogljivi in med seboj kompatibilni. V desetletju, ki je sledilo, so tako pametni telefoni postali ne samo zaželeni, temveč potrebni. Še posebno v delih sveta, kjer tradicionalna infrastruktura ni omogočala dostopa do telefonskih ali internetnih storitev. Tako je pametni telefon postal celo ključno orodje za afriške kmete, ki prek njega spremljajo vreme in cene pridelkov, za vietnamske trgovce in za migrante, ki ostajajo v stiku s svojimi družinami in iščejo pot po svetu.
Lahko bi rekli, da se je od leta 2007 naše življenje postopoma preselilo v ta digitalni svet. Sprva je služil za komunikacijo, nato za informiranje, dokumentiranje in deljenje naših trenutkov. Danes ga uporabljamo za plačevanje, naročanje prevoza, bančne transakcije, gledanje filmov, flirtanje, celo za intimo. Pametni telefon je nadomestil časopis, radio, televizijo, svetilko, uro, snemalnik, kalkulator, kreditno kartico in zemljevid. Postal je prva stvar, ki jo zjutraj vzamemo v roke, in zadnja, ki jo odložimo pred spanjem.
Portret zatopljenega moškega
Kako zelo smo se spremenili. Francoski umetnik Thomas Lévy-Lasne je leta 2009 naslikal portret mladega moškega, ki na ulici zatopljeno gleda v svoj telefon. Ta položaj nekoč ni obstajal, umetniki ga niso risali in na ulicah ga nismo videli. Etnografi so v knjigi Nenavadni običaji (Curious rituals) nekoliko behavioristično opisovali nova nenavadna vedenja z besedami, kot so: »drsenje s prstom po zaslonu«, »spuščena glava med hojo«, »snemanje slušalk ob nagovoru«, »sklanjanje k sočloveku, da vidimo zaslon«. Naše telo se je nekako prilagodilo napravi, kot da smo ga dodali v naše telo.
Pametni telefon pa je prinesel nove izzive in celo patološke posledice. Govorijo o strahu pred zamujenimi dogodki, o informacijski prenasičenosti, o motnjah pozornosti, zasvojenosti. Pojavili so se digitalno očiščevanje, terapije odvajanja in psihološka pomoč. Razpravljamo o vplivu telefonov na družabno življenje, o primerni starosti za prvi telefon, o nadzoru nad otroško uporabo in etičnih vprašanjih. Pandemija covida-19 je pomenila prelomnico: pred letom 2020 je bil pametni telefon želja, po letu 2020 pa nuja. Digitalizacija storitev – QR-kode, spletne rezervacije, digitalna plačila – nas je prisilila v uporabo pametnega telefona za osnovne vsakodnevne opravke. Digitalni prepad, o katerem govorijo že 40 let, je končno postal nova družbena delitev, primerljiva z družbenimi razredi.
Ekološki in etični problem
Pametni telefon torej ni zgolj tehnološki napredek, temveč je tudi ekološki in etični problem. Proizvodnja zahteva redke surovine, pogosto pridobljene v nečloveških razmerah. Digitalni odpadki naraščajo, obdelava podatkov zahteva vedno več energije. Hkrati pa je telefon pod nadzorom zasebnih korporacij, ki določajo pravila – od nadzora nad podatki do programske zastarelosti.
Kljub napredku pa ostaja v človeškem življenju tudi nekaj nespremenjenega: še vedno se bojimo smrti, osamljenosti in zamujenih priložnosti. In še vedno potrebujemo druge ljudi. Tehnologija, ne glede na svojo moč, tega ne more spremeniti. Pisatelj znanstvene fantastike Alain Damasio je v eni od svojih knjig napisal, da je »pametni telefon resetiral homo sapiensa«.
