Robert Golob po tesni zmagi Gibanja Svoboda govori o razvojni koaliciji. Janez Janša še rahlo upa na preobrat in omenja preverjanje štetja vsakega glasu. Zoran Stevanović je že med rezanjem prve torte za stranko Resni.ca želel notranje, zunanje in finančno ministrstvo v prihodnji vladi. Razočarani demokrat Anže Logar se bo odzval vsakemu vabilu na pogovore, a bo predvsem poslušal. Za Jerneja Vrtovca je naveza NSi s SLS in Fokusom upanje, da je povezovanje na desni mogoče. To so glavni prizori nedeljskega volilnega večera. Do nove vlade pa bo zelo težka pot. Rezultati po 99,9 odstotka preštetih glasovnic: GS (28,6 odstotka glasov) 29 sedežev, SDS (27,9 odstotka) 28 sedežev, NSi, SLS in Fokus (9,3 odstotka) 9 sedežev, SD (6,7 odstotka) 6 sedežev, Demokrati (6,7 odstotka) 6 sedežev, Levica in Vesna (5,6 odstotka) 5 sedežev, Resni.ca (5,5 odstotka) 5 sedežev.

Anže LogarDemokrati Anžeta Logarja22.3.2026 - volitve v državni zbor 2026 - parlamentarne volitve 2026 - Foto: Luka Cjuha / Foto: Luka Cjuha

Anže Logar in Eva Irgl, prva obraza Demokratov, sta kljub šestim pridobljenim mandatom ostala pred vrati parlamenta. Logar bi lahko prišel v parlament, če bi denimo izvoljeni poslanec Tadej Ostrc odstopil. / Foto: Luka Cjuha

Kako politično spreten je Robert Golob?

Robert Golob bo v prihodnjih dneh in tednih moral pokazati, kako obvlada politično obrt, ko naj bi poskušal sestaviti koalicijo in razdeliti vladne resorje. V volilni kampanji je napovedal krčenje ministrstev, a po volitvah bo o koalicijskem partnerstvu moral prepričati več strank, ne le dosedanjih SD in Levice, s katerima ima Svoboda skupaj samo 40 sedežev, potrebuje pa jih 46. Na prvi sestanek, ki se bo zgodil danes, je povabil vse stranke razen SDS.

»V prihodnjih tednih se bomo bolje spoznali in ugotovili pričakovanja. V svetu so taki časi, da bomo iskali čim širši konsenz. Prej bomo govorili o usklajevanju pogledov kot o delitvi resorjev. Široka koalicija se gradi na zaupanju med akterji,« je dejal po razglasitvi rezultatov. Za novi mandat – če ga bo dobil – programsko napoveduje tri naloge: omogočiti gospodarstvu konkurenčnost, graditi stanovanja za mlade družine in krepiti javni zdravstveni sistem. O tem, kako je, ko zmagovalcu volitev ne uspe sestaviti vlade, mu lahko iz prve roke pove Zoran Janković, v letu 2011 predsednik Pozitivne Slovenije. Ne nazadnje je tudi glasovanje za mandatarja v državnem zboru tajno.

Levica kot žrtveno jagnje?

Niti približna slika verjetne nove vlade še ni izrisana, saj v dneh po volitvah prvaki strank javno govorijo predvsem o tem, s kom ne bodo sodelovali. Trenutno smo predvsem na točki izključevanja –  kdo s kom ne želi sodelovati. Medtem ko sta Logar in Stevanović soglasna, da z Levico ne bosta sodelovala zaradi programskih različnosti, se skupna lista strank NSi, SLS in Fokusa današnjega sestanka, namenjenega pogovoru o možnostih sodelovanja strank v morebitni novi vladi Roberta Goloba, ne bo udeležila. Udeležbo so potrdile SD, Levica in Vesna, Demokrati in Resni.ca.

Ključno vprašanje je, ali bo Golob za ceno oblikovanja nove vlade pripravljen žrtvovati dosedanjo partnerico Levico. Vprašanje je, ali bodo pozabljeni predvolilni nastopi Luke Mesca, ki je z zagovori potez vlade v televizijskih soočenjih večkrat reševal tudi mlačne nastope predsednika vlade Roberta Goloba. 

Pot do nove vlade bo zahtevna, v stranki Svoboda pa kljub temu ostajajo optimistični v ocenah o sestavi koalicije. Sicer pa je Golob v četrtek ocenil, da zaradi zaostrenih razmer v svetu Slovenija potrebuje vlado narodne enotnosti. (tla)

Janša: »Ne tako hitro«

»Slovenija si zasluži stabilnost, dvomim pa, da jo bo po rezultatih, ki se nakazujejo, dobila. Očitno bo treba za ustavno večino razuma še malo počakati. Mi lahko počakamo, dvomim pa, da lahko Slovenija,« je komentiral Janez Janša. SDS je po delnih neuradnih rezultatih dobila 28 poslanskih mandatov. Po njegovem je ob tako tesnem izidu, ko se lahko sestavi le relativno šibka vlada, najbolje ponoviti volitve. V SDS upanje, da iz te situacije kaj potegnejo, še ni umrlo. Ko je francoski predsednik Emmanuel Macron v ponedeljek na X v slovenščini čestital prijatelju Golobu, se je Janez Janša odzval: »Ne tako hitro, Macron.« V SDS trdijo, da toliko nepravilnosti kot na tokratnih volitvah še ni bilo. Janša je napovedal pritožbe, med drugim na rezultate predčasega glasovanja, na katerem je SDS dobila le 15 odstotkov, Svoboda pa 47 odstotkov. Rezultatov predčasnega glasovanja po njegovem ne bi smeli upoštevati. Obregnil se je tudi glede delovanja in sesutja spletne strani Državne volilne komisije in ravno med tem časom naj bi se spremenili odstotki posameznih političnih strank. Sicer pa je SDS s približno 326.000 glasovi na teh volitvah dosegla najboljši rezultat v svoji zgodovini.

Jernej Vrtovec ob zelo dobrem rezultatu, tretjem mestu in 9 poslanskih mandatih naveze NSi, SLS in Fokus Marka Lotriča, poudarja, da je povezovanje na desni sredini obrodilo sadove. Posamezni poslanci NSi so na družbenih omrežjih že zapisali, da za klice Roberta Goloba niso dosegljivi. Predsednik SD Matjaž Han se zaveda, da imamo problem zaradi razdeljenosti na dva bloka. »Mi bomo sodelovali in čakali na mandatarja ter kovali levosredinsko vlado. Če je ne bo, bomo vseeno delali v prid državljanom. Težko bo,« pravi Han.

Poklapani so v štabu Demokratov, kjer so dobili šest poslancev, veliko manj od pričakovanj, glavna obraza stranke Anže Logar in Eva Irgl pa niti nista med izvoljenimi. »Polarizacija je terjala svoj davek,« je dejal Logar. »Nujna je široka koalicija, a ključev zanjo nimamo mi v rokah, Golob in Janša naj se dogovorita, kako naj gre Slovenija naprej,« pravi Logar. Odzval se bo na vsa uradna vabila na pogovore in poslušal, kaj imajo povedati.

Tudi Levica in Vesna sta se uvrstili precej slabše od anket in dosegli pet mandatov. Luka Mesec rezultat pripisuje polarizaciji in ga skrbi, kako bodo s tem razrezom parlamenta sestavili vlado. »Stavili smo na koalicijski trojček, a se to ni zgodilo. Smo pa pred tveganjem politične krize in se bomo morali vprašati, kako odgovorno ravnati,« komentira Mesec.

- Zoran Stevanović, predsednik stranke,- 22.03.2026. Volitve v Državni zbor 2026. Volilni štab stranke Resni.ca//FOTO: Bojan Velikonja / Foto: Bojan Velikonja

Predsednik stranke Resni.ca Zoran Stevanović ne želi pomagati ne Janši ne Golobu. A obenem pravi, da so v stranki pripravljeni na vstop v kakšno konstruktivno koalicijo. / Foto: Bojan Velikonja

Zoran Stevanović, predsednik stranke Resni.ca, ki ji je uspelo s petimi mandati, zagotavlja, da z Janšo v vlado ne bi šel v koalicijo. »Naša stranka ni tu, da bi pomagala ne Janši ne Golobu,« je dejal. Možnosti vstopa »v kakšno konstruktivno koalicijo, v kateri se da narediti marsikaj«, pa ni povsem zavrnil. Vprašanje je tudi, kako bi Resni.ca sodelovala v vladi skupaj z Levico, saj sta programsko zelo vsaksebi. Resni.ca je populistična in antisistemska stranka, zavzema se za suverenistično držo Slovenije do EU in Nata ter za čim nižje davke; po programu je bliže desnici.

Veliki osmoljenec je Vladimir Prebilič, njegovi stranki Prerod se s triodstotno podporo ni uspelo prebiti v parlament. Iz proračuna bodo za delovanje prejemali denar še Piratska stranka in SNS, ki sta prejeli 2,4 in 2,3 odstotka podpore.

Kje so za Svobodo in kje za SDS

Svoboda je zmagala v treh volilnih enotah: Postojna (skoraj 35-odstotna podpora), Ljubljana Center (29-odstotna podpora) in Ljubljana Bežigrad (29 odstotkov). SDS je zmagala v petih volilnih enotah: Ptuj (skoraj 33 odstotkov), Celje (31 odstotkov), Maribor (skoraj 31 odstotkov), Novo mesto (več kot 29 odstotkov) in Kranj (blizu 28 odstotkov).

Med Gibanjem Svoboda in SDS je za zdaj 7900 glasov razlike.

Po 99,9 odstotka preštetih glasovnic je Gibanje Svoboda prejelo 28,6 odstotka glasov in 29 poslanskih sedežev. Sledijo SDS s 27,9 odstotka glasov in 28 poslanskimi sedeži, NSi, SLS in Fokus Marka Lotriča z 9,3 odstotka in devetimi poslanci, SD s 6,7 odstotka in šestimi poslanci, Demokrati Anžeta Logarja s 6,7 odstotka in šestimi poslanci. Lista Levica in Vesna je dobila 5,6 odstotka glasov in pet poslancev, Resni.ca pa 5,5 odstotka in pet poslancev. Med Gibanjem Svoboda in SDS je približno 7900 glasov razlike. Volitev se je udeležilo 69 odstotkov volilnih upravičencev. Manjkajo še glasovi po pošti in iz tujine.

Svoboda je najbolj prepričljivo zmagala v volilnih okrajih Nova Gorica 2, kjer jo je podprlo 43,5 odstotka volilcev, v okraju Koper 1 je dobila 41,5 odstotka glasov in v okraju Hrastnik - Trbovlje 41,2 odstotka. SDS je največ volilcev podprlo v Ivančni Gorici (44,2 odstotka), Šentjurju (42,1 odstotka), Ribnici - Dobrepolju (41,1 odstotka), Škofji Loki 2 (40,9 odstotka) in Slovenskih Konjicah (40,6 odstotka).

Dolg seznam poraženih poslancev

Tudi trenutni seznam poslanskih poražencev je dolg. Pri Svobodi ni uspelo Urški Klakočar Zupančič in ministrici za zdravje Valentini Prevolnik Rupel. Stranke SD v DZ ne bodo zastopali sedanja zunanja ministrica Tanja Fajon ter oba prestopnika Matej Tašner Vatovec in Mojca Šetinc Pašek. Tudi vodilna v Demokratih Anže Logar, ki je kandidiral v Logatcu, in Eva Irgl (v domači Ajdovščini) sta očitno slabo izbrala volilna okraja.

Poslanske klopi NSi zapuščata Vida Čadonič Špelič in dolgoletni poslanec Jožef Horvat. Prav tako niti povezava z NSi ni pripomogla predsednici SLS Tini Bregant, da bi stopila skozi vrata parlamenta. Iz vrst SDS se poslavlja Andrej Hoivik, preboj pa ni uspel niti Zdravku Počivalšku in Francu Kanglerju. Volilcev Levice ni dovolj prepričal minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac. Izpadla sta tudi Uroš Macerl in Urša Zgojznik iz Levici partnerske Vesne. S sestavljanjem vlade se lahko kdo od poražencev iz vrst strank prihodnje koalicije prebije v parlament kot nadomestni poslanec prihodnjih ministrov. Prav tako lahko še nekaj spremenijo glasovnice po pošti in iz tujine. 

Priporočamo