»Na finančnih trgih je konjunktura, vrednosti družb hitro rastejo in zato tudi bogastvo ljudi, ki štejejo svoje bogastvo z vrednostjo podjetij in naložb. Poleg tega se z globalizacijo širi tudi nabor držav in poslovnih elit, saj se v svet kapitalizma vključuje vse več držav, že zdavnaj tudi Kitajska s svojo obliko državnega kapitalizma,« podatke o naraščanju števila milijarderjev in še hitrejši rasti njihovega premoženja razlaga ekonomist dr. Bogomir Kovač.
Vse več milijarderjev
»Aristokratska oligarhija povečuje premoženje v največji meri doslej,« ugotavlja letošnje poročilo britanske nevladne organizacije Oxfam o neenakosti po svetu. Številke so zgovorne: lani je bilo po svetu že 2769 milijarderjev, kar je 204 več kot leto prej. Še bolj dramatično se je povečalo njihovo premoženje – s 13.000 milijard dolarjev na 15.000 milijard dolarjev, kar je trikrat hitrejša stopnja rasti kot leta 2023. V povprečju se je premoženje vsakega milijarderja povečalo za dva milijona dolarjev na dan, najbogatejših deset milijarderjev pa je v povprečju svoje bogastvo povečalo za kar sto milijonov dolarjev na dan. Kot navaja Oxfam, bi vsi ti še vedno ostali milijarderji, tudi če bi čez noč izgubili 99 odstotkov svojega premoženja. »Bogastvo milijarderjev raste, bistvo pa je, da večina njihovega bogastva ni zasluženega, ampak podedovanega. Medtem se je število ljudi, ki se spopadajo z revščino, po vsem svetu od 90. let komaj kaj spremenilo. Voditelji EU morajo bolj obdavčiti bogastvo superbogatih, vključno z dediščino. Brez tega tvegamo, da se bo vrzel med ultrabogatimi in običajnimi Evropejci še povečevala,« je poročilo pospremila davčna strokovnjakinja Oxfama Chiara Putaturo.
Zaradi hitrega naraščanja premoženja so pri Oxfamu morali popraviti lansko napoved, da bomo še v tem desetletju dobili prvega bilijonarja, torej bogataša z več kot tisoč milijardami (ali milijonom milijonov) premoženja. Zdaj napovedujejo, da bo takih kar pet. Trenutno je temu najbliže Elon Musk, ki je imel po podatkih Forbesa še marca lani 195 milijard dolarjev premoženja, zdaj pa ga ima že 433,9 milijarde dolarjev, k čemur največ (več kot tri četrtine) prispeva hitro rastoča vrednost njegove družbe Spacex, precej manj pa Tesla in platforma X. Sledijo mu Jeff Bezos (Amazon) z 239,4 milijarde, Mark Zuckerberg (Facebook) z 211,8 milijarde (Facebook) in Larry Ellison (Oracle) z 204,6 milijarde dolarjev. Prvi in edini Neameričan med deseterico je francoski magnat Bernard Arnault (LVMH) s 181,3 milijarde, sledijo pa Larry Page (Google) s 161,4 milijarde, Sergey Brin (Google) s 154 milijardami, Warren Buffet (Berkshire Hathaway) s 146,2 milijarde, Steve Ballmer (Microsoft) s 126 milijardami in Jensen Huang (Nvidia) s 120,2 milijarde dolarjev. Čeprav je prva deseterica skoraj povsem v znamenju ZDA, od koder prihaja kar 813 milijarderjev, njihovo število narašča tudi drugod po svetu. Kitajska jih ima že 473, Indija, ki je na tretjem mestu po številu milijarderjev, pa jih po januarskih podatkih premore natanko dvesto.
Povezanost s politiko
Hkrati s številom milijarderjev in vrednostjo njihovega premoženja se hitro povečuje tudi njihov vpliv, k čemur je prispevala zlasti izvolitev Donalda Trumpa, ki si je najbogatejšega zemljana Muska izbral tudi za glavnega svetovalca, v prvih vrstah ob njegovi inavguraciji pa sta se drenjala še Zuckerberg in Bezos, ki sta zgolj za to čast morala odšteti vsaj po milijon dolarjev.
Vse večji prepad
Po navedbah Oxfama ima najbogatejši odstotek ljudi v svojih rokah kar 44 odstotkov vsega premoženja na svetu. Prepad med bogatimi in revnimi je večji kot kadar koli. Leta 1820, do koder segajo najstarejši znani podatki, naj bi bili prihodki najbogatejše desetine 18-krat večji kot prihodki najrevnejše polovice sveta. Leta 2020 so bili že 38-krat večji, odtlej pa se se prepad še veča.
»Brez ustrezne regulacije in prepuščen sam sebi kapitalizem povzroča veliko neenakost. Kot v svoji knjigi dokazuje Thomas Piketty, tržno gospodarstvo sili v kopičenje bogastva v rokah manjšine. Toda vlade lahko to hibo popravijo z omejevanjem trgov skozi regulacijo in obdavčenje. Svetovni voditelji se morajo zavezati k učinkovitejšemu boju proti davčnim oazam in škodljivim davčnim režimom. Skrajni čas je, da se konča to dirko proti dnu pri obdavčenju korporacij. Vse vlade se morajo dogovoriti o ustanovitvi globalnega davčnega organa,« so že leta 2016 v svojem letnem poročilu ugotavljali pri Oxfamu in se zgražali nad znano neoliberalno floskulo, po kateri je treba spodbujati bogatenje bogatih, saj da potem več denarja pricurlja tudi do najnižjih slojev.
»Kakšno curljanje navzdol neki! V resnici se dogaja nasprotno – prihodke in premoženje sesajo od nižjih slojev navzgor, in to z alarmantno hitrostjo. Vse bolj dodelan sistem davčnih oaz in industrije upravljanja bogastva potem skrbi, da denar tudi ostane zgoraj, daleč od dosega navadnih državljanov in njihovih vlad. Več kot 7600 milijard dolarjev osebnega premoženja je skritega v davčnih oazah. Celo Warren Buffet kot eden najbogatejših ljudi na svetu priznava, da plačuje davke po precej nižji stopnji od kogar koli v njegovi službi – vključno s tajnico in čistilko … Prav najbogatejši posamezniki in podjetja, ki bi morali plačevati najvišje davke, si lahko privoščijo nasvete in storitve, ki jim omogočajo izogniti se plačilu tistega, kar so dolžni. Državni proračuni pa zaradi tega trpijo, kar vodi h krčenju javnih storitev, po drugi strani pa k višanju posrednih obdavčitev, kot je davek na dodano vrednost, ki bolj prizadenejo revnejše sloje,« so že pred desetletjem opozarjali pri Oxfamu in se zavzemali za uvedbo 1,5-odstotnega davka na premoženje vseh svetovnih milijarderjev. A odtlej se ideja o večji obdavčitvi najbogatejših, ki jo je kot najboljšo učinkovito rešitev za zmanjšanje nasprotij in izognitev novim svetovnim vojnam, ki prej ali slej zmanjšajo prepad, že pred desetletjem predlagal francoski ekonomist Thomas Piketty, zdi še manj uresničljiva.
»Po desetletjih neoliberalizma, ki je pripeljal do ogromne finančne povezanosti sveta in vse večjega prepada med revnimi in bogatimi, ima zdaj plutokracija tudi zaradi povezave med najvplivnejšim in najbogatejšim človekom na svetu možnost še večjega bogatenja. Finančni tokovi so v zadnjih desetletjih še pomembnejši kot blagovni in ZDA že dolgo stavijo na to karto. Med najbogatejšimi je zdaj nova, mlajša generacija milijarderjev, ki pripadajo digitalni in ne več analogni družbi iz časov fordizma in keynesijanizma, ko so se predstavniki dela in kapitala med seboj borili in dogovarjali za prerazdelitev dobičkov v korist srednjih in spodnjih slojev. Socialna država kot formula mehčanja kapitalizma s pomočjo prerazdelitve je danes v resnem izumiranju. Trumpu je kot bogatašu in populistu kljub antisocialni in antimigrantski agendi uspelo dobiti podporo delavskega in srednjega razreda, ki je največji poraženec zadnjih 40 let globalizacije. Z deindustrializacijo, financializacijo in davčnimi oazami smo uničili socialno državo, saj se bogataši in korporacije zdaj lahko izogibajo davkom, namesto njih pa jih plačujeta srednji in spodnji razred, ki se ne moreta odseliti in skrivati prihodkov. Trump je te nezadovoljne sloje kljub le navidezni odkritosrčnosti znal nagovoriti, ker jih odtujena in prazna politična sredina in levica ne znata, sam pa jim z deglobalizacijo in carinami daje občutek razumevanja in vračanja v prejšnje čase. To je sicer le privid, a se zna uspeh populistične desnice še kje ponoviti,« opozarja Kovač.
