V času, ko je razprava o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja ena najbolj vročih etičnih in političnih tem v državi, bi pričakovali, da bo strateški svet za zdravstvo zavzel jasno stališče. A zgodilo se je ravno nasprotno. Vodja sveta, kirurg dr. Erik Brecelj, je presenetil, ko je na naše vprašanje, kakšno je stališče sveta, izjavil, da o tem vprašanju na svetu sploh niso razpravljali. Njegova utemeljitev za to presenetljivo pasivnost je pragmatična, a za mnoge morda preveč ohlapna. Meni namreč, da je v zdravstvu treba rešiti toliko večjih problemov, da na to temo ni niti pomislil.
Kljub molku sveta kot organa pa ima Brecelj zelo jasno mnenje. Na vprašanje o osebni opredelitvi je odgovoril kratko in jedrnato, da je zdravnik, s čimer je nedvoumno potrdil nenaklonjenost tovrstnemu zakonu. Še bolj zanimiv – in za kritičnega opazovalca morda zaskrbljujoč – je vpogled v komunikacijo med vodjo strateškega sveta in predsednikom vlade Robertom Golobom. Čeprav je Brecelj del vladne posvetovalne ekipe, njegova osebna stališča očitno ne povzročajo trenj, saj pravi, da o tem s premierjem nista govorila in da slabe volje ni bilo. Zdi se, da usklajevanje mnenj o eni največjih etičnih dilem mandata ni bilo na dnevnem redu, saj Brecelj pojasnjuje, da s premierjem govorita le takrat, ko gre za resne probleme ali ko so rešitve na dlani.
Prioriteta so hospici
Če se strateški svet ne ukvarja z zakonom o končanju življenja, pa svojo energijo usmerja v ureditev dostojne oskrbe umirajočih po naravni poti. Trenutna prioriteta sveta je ambiciozen načrt vzpostavitve šestih regijskih hospicev po zgledu ljubljanskega. Prihodnost slednjega je namreč negotova zaradi skorajšnjega odhoda direktorja Lekarne Ljubljana, od katere je ustanova odvisna, zato je širitev mreže nujna. Strateški svet je zato predlagal, da bi v vsaki od šestih zdravstvenih regij odprli svojo enoto, vendar pod posebnimi pogoji. Brecelj namreč izrecno poudarja, da hospic ne sme postati formalna zdravstvena enota, saj bi tak status prinesel preveč birokratskih zapletov.
Namesto čakanja na državo se morajo po mnenju strateškega sveta aktivirati regije same. Financiranje in organizacija naj bi slonela na dogovoru med občinami, pri čemer Brecelj kot svetel zgled izpostavlja Dolenjsko. Tam so župani, vključno z novomeškim županom Macedonijem, že stopili skupaj in načrtujejo obnovo hiše za te namene, kar dokazuje, da je regijsko povezovanje mogoče. Cilj sveta je tako definirati položaj hospica v slovenski družbi in urediti financiranje, da ne bi ostali še brez edinega, ki trenutno odlično deluje v Ljubljani.
Čakalne vrste
Poleg paliativne oskrbe ostajajo rdeča nit dela sveta čakalne vrste, saj Brecelj zagotavlja, da je vse njihovo delo namenjeno prav temu, da bi sistem bolje deloval. Ob tem ne skriva navdušenja nad trenutno ministrico za zdravje Valentino Prevolnik Rupel, ki jo opisuje kot neverjetno produktivno in dobro poznavalko sistema.
Kljub optimizmu glede ministrice pa ostaja dejstvo, da je strateški svet ob enem najbolj perečih vprašanj v državi – referendumu o končanju življenja – ostal nem.
