»Kratkoročni pohlep in osredotočenost na nižanje davkov ter manj regulacije sta k Trumpu privabila mnoge vodilne iz sveta financ in industrije. Trump prinaša pajdaški kapitalizem, ki bo koristil Elonu Musku in drugim milijarderjem, ne bo pa dober za druge,« ugotavlja ameriški ekonomist in nobelovec Joseph Stiglitz, ki nima nikakršnega zaupanja v spremembe, ki si jih je na gospodarskem področju za cilj zadal novi ameriški predsednik Donald Trump, ki je ta teden slovesno prisegel kot 47. predsednik ZDA.
Vprašljivi nasveti
»Nekatere od bolj absurdnih obljub iz Trumpove kampanje so prišle od Muska, ki menda ve, kako zmanjšati proračun za 2000 milijard dolarjev. To je kar veliko za nekoga, čigar podjetja so tako zelo odvisna od vladnih pogodb in pomoči. Njegovo podjetje Tesla bi lahko potonilo brez 465 milijonov dolarjev posojila, ki ga je dobilo od Obamove administracije. Muskove trditve kažejo presenetljivo nepoznavanje ekonomije in politike. Rezi, ki bi predstavljali približno tretjino vseh vladnih stroškov, bi zajeli obrambo, zdravstvo, šolstvo, socialo, številne uveljavljene in priljubljene programe ... To bi lahko imelo uničujoče posledice za ameriško gospodarstvo in družbo. Politike preveč drastičnega klestenja stroškov neizogibno propadejo, kar se je pokazalo tudi pri politiki Herberta Hooverja, ki je pripeljala do velike depresije, in pri 14-letni vladavini konservativcev v Veliki Britaniji, ki je pripeljala do 15-letne stagnacije,« opozarja ugledni ekonomist, ki hkrati opozarja, da bi druge populistične obljube, ki jih je dajal Trump, prispevale k povečanju in ne zmanjšanju primanjkljaja.
Nekoliko manj kritičen do Trumpovega vpliva na ameriško in svetovno gospodarstvo, a vendarle previden je še en znani ameriški ekonomist Nouriel Roubini, ki je zaslovel z natančno napovedjo prejšnje velike gospodarske krize že nekaj let pred njenim izbruhom in se ga je zaradi pogostih temačnih, a žal običajno pravilnih napovedi prijel naziv dr. Doom (doktor Poguba). »Glede na ekonomske, finančne in politične omejitve, s katerimi se bo Trump soočal pri uresničevanju svojih najbolj skrajnih in zgrešenih predlogov, so kratkoročni obeti za leto 2025 dokaj mili in nenevarni. Nekateri predlogi bodo spodbudili gospodarsko rast in nižanje inflacije, drugi bodo imeli ravno nasprotni učinek, ni pa čisto jasno, kakšen bo skupni rezultat. Pozitivno je, da je Trump na splošno naklonjen poslu, kar bo spodbudilo investicije, inovacije in rast. Če njegova deregulacija ne bo pretirana, bi lahko večja učinkovitost javne uprave na daljši rok prav tako prispevala k večji učinkovitosti in nižjim cenam. Povečanje ameriške proizvodnje nafte in zemeljskega plina bi lahko zmanjšalo cene energije in s tem povečalo konkurenčnost ameriške industrije. Oddelek za vladno učinkovitost ne bo mogel niti približno doseči napovedanega znižanja vladnega proračuna, a tudi desetkrat manjše znižanje bi bistveno zmanjšalo neučinkovitost javnega sektorja,« našteva dobre plati Roubini.
Učinki v obe smeri
Vendar napoveduje tudi nekatere negativne učinke. »Nekatere napovedane Trumpove politike bodo prispevale k višji inflaciji. Ni dvoma, da bodo višje carine, trgovinske vojne in zmanjšanje kitajskega uvoza povečali inflacijo in škodovali gospodarski rasti. Sama škoda bo odvisna od višine carin in drugih protekcionističnih ukrepov. Tudi drastične omejitve priseljevanja in množične deportacije bodo s pomanjkanjem delovne sile in višanjem njenih stroškov prispevale k inflaciji in manjši gospodarski rasti. Znižanje davkov in druge fiskalne obljube brez ustreznih drugih davčnih virov bi v prihodnjem desetletju lahko povečali javni dolg za dodatnih 8000 milijard, kar bi povečalo dolgoročne obrestne mere in škodovalo investicijam in rasti,« opisuje še slabo plat Trumpovih načrtov.
Največja neznanka kajpak ostaja vpliv geopolitičnih dejavnikov. »Trump bo mogoče omejil in zmanjšal nekatera geopolitična tveganja za gospodarstvo in trge, na primer vojno med Rusijo in Ukrajino ter konflikte na Bližnjem Vzhodu, a lahko sproži tudi večjo trgovinsko vojno s Kitajsko, ki bi ogrozila svetovno gospodarstvo,« se zaveda Roubini. Trump je nekatere svoje napovedi začel uresničevati še pred ustoličenjem, saj je odločilno vplival na vzpostavitev premirja v Gazi. Dovolj pomenljiv znak izraelskemu premierju, da z njim ne bo tako potrpežljiv kot njegov predhodnik, je bila Trumpova nepričakovana objava videoposnetka, v katerem ameriški ekonomist Jeffrey Sachs, ki sicer ni ravno Trumpov privrženec, brez dlake na jeziku kritizira Netanjahuja in ga obtožuje, da je ZDA v zadnjih desetletjih potisnil v številne neskončne vojne.
»Nisem Trumpov svetovalec in nisem seznanjen z njegovimi stališči, močno pa upam, da bo osvobodil ameriško zunanjo politiko iz krempljev krutih, neučinkovitih, nezakonitih in uničujočih politik Netanjahuja,« je ta teden povedal ugledni ekonomist, ki že dolgo odkrito obsoja tudi vpletanje ZDA v druge vojne.
Bojeviti mirovnik
»Moramo končati vojno v Ukrajini. To se bo zgodilo, ko bodo ZDA končno jasno povedale, da bodo nehale poskuse širitve Nata do ruskih meja ... Druga vroča točka je Bližnji vzhod, kjer je treba priznati palestinsko državo, tretja pa vzhodna Azija. Nadaljnje ameriško oboroževanje Tajvana je provokativno in nevarno ter povečuje možnost vojne,« je Sachs že pred tedni opozoril na ključne stvari, ki bi jih v času sedanje velike negotovosti v svetu morala narediti nova ameriška administracija. »Nova ameriška vlada ima precej raznolike in na neki način nepredvidljive cilje. A obstaja upanje, da bo nova administracija bolj previdna, bolj miroljubna in manj provokativna kot prejšnja,« je optimističen profesor, ki je pred volitvami oznanil, da zaradi slabe izbire ne bo volil nobenega od predsedniških kandidatov.
Nad nepričakovanimi Trumpovimi zaslugami za vzpostavitev miru v Gazi je presenečen tudi znani ameriški neodvisni novinar Seymour Hersch, ki je lani razkril sicer zanikano vpletenost ZDA v razstrelitev Severnega toka. »Veseli me, da je Trumpova administracija prispevala k sporazumu o premirju. Bidnova zunanja politika mi ni bila všeč in skrbelo me, kaj bo naredilo novo moštvo Donalda Trumpa. A že zdavnaj sem spoznal, da predsedstva tako kot knjige ne moreš soditi po platnicah. Biden je govoril o miru, a je pomagal spraviti Evropo in ZDA v vojno proti Rusiji v Ukrajini ter podpiral Netanjahuja v vojni proti Hamasu in Palestincem v Gazi. Trump po drugi strani vselej nastopa trdo, a ena njegovih prvih potez je bila prizadevanje za konec vojne v Gazi, menda pa potekajo resni pogovori tudi o koncu vojne v Ukrajini. Človek res nikoli ne ve,« je raziskovalni novinar zapisal te dni.
Čeprav se je Trump na svojem govoru ob inavguraciji oklical kar za mirovnika in zatrdil, da bo svoj uspeh meril »ne le po dobljenih bitkah, ampak tudi vojnah, ki jih končamo, in, morda najpomembnejše, vojnah, v katere se nikdar ne vpletemo«, nekatere druge napovedi vseeno ne obetajo, da bi njegov drugi mandat minil povsem v znamenju miru. Tako je med drugim že oznanil, da bo ob meji z Mehiko razglasil izredne razmere in za ustavitev nezakonitih prehodov tja napotil vojsko, za povrh pa naj bi si ZDA vzele nazaj Panamski prekop. Obljubil je še, da bodo ZDA spet »rastoča država, ki širi svoje ozemlje«, in da bodo svojo zastavo izobesili tudi na Marsu. Napovedal je tudi reformo trgovine in uvedbo carin, da bodo »ameriški državljani postali bogatejši s prihodki iz zunanjih virov«. Svetu se torej pod Trumpom obeta precej negotovo in nepredvidljivo obdobje.
Morda je jasno in gotovo le, da bo tudi po njegovi zaslugi prihodnje leto na svetu še več milijarderjev, njegovi podporniki pa še precej bogatejši. Prav ta teden je nevladna organizacija Oxfam razkrila, da je bilo lani ob vse več lačnih po svetu že 2769 milijarderjev, kar je 204 več kot leto prej. Najbogatejši trije med njimi – Elon Musk (Tesla, Spacex) s 433,9 milijarde dolarjev, Jeff Bezos (Amazon) z 239,4 milijarde in Mark Zuckerberg (Facebook) z 211,8 milijarde dolarjev premoženja – so bili med Trumpovo inavguracijo tik ob njem. N
