Pisali smo o tem, da je križišče med Dunajsko in Tivolsko v Ljubljani najnevarnejše v mestu. Vprašanja o tem smo seveda poslali tudi na Mestno občino Ljubljana (MOL). Zdaj skupaj z našimi vprašanji objavljamo odgovore občine. Bralcem tako prepuščamo presojo in ponujamo možnost, da si sami ustvarijo mnenje.
Naša vprašanja so bila:
– V križišču Dunajske in Tivolske je vozilo te dni ponovno skoraj zbilo kolesarja, po poročanju pa je na tem mestu nedavno prišlo tudi do trčenja. Ali ste seznanjeni s tema dogodkoma in ponavljajočimi se nevarnimi situacijami na tej lokaciji?
– Ob prenovi križišča je bila uvedena rešitev dvojnega mimobežnega pasu za zavijanje desno z Dunajske na Tivolsko. Že ob uvedbi so strokovnjaki in kolesarske organizacije opozarjali, da rešitev drastično poslabša preglednost in varnost kolesarjev. Ali po več letih kritik in v luči ponavljajočih se nevarnih situacij še vedno vztrajate, da je ta rešitev varna in ustrezna?
– Ali MOL načrtuje kakršne koli korektivne ukrepe, prenovo ali spremembo prometne ureditve v omenjenem križišču, da bi se izboljšala varnost kolesarjev in pešcev, ki opozarjajo na izjemno slabo preglednost?
Odgovor Mestne občine Ljubljana: »Občasno prejemamo pritožbe udeležencev v prometu, zlasti kolesarjev, v zvezi z domnevno nevarno ureditvijo, ki je bila sicer vzpostavljena že leta 2019 in je skladna z zakonodajo.«
»Za križišče Dunajska-Tivolska-Trg OF je Fakulteta za gradbeništvo v Ljubljani izdelala prometno študijo. V njej so obdelane štiri variante, po katerih se je za najprimernejšo rešitev izkazala tista z dvojnim desnim 'by-passom'. Prav tako smo sprejeli veliko drugih ukrepov za še večjo varnost vseh udeležencev v prometu, in sicer:
- svetlobno signalizacijo (utripajoča rumena luč na obeh krakih);
- odvzem prednosti motornim vozilom s horizontalno in vertikalno signalizacijo (trikotnik na tleh in na znaku);
- označitev kolesarskega prehoda z rdečo barvo;
- vgradnjo talnih utripajočih LED-luči, ki opozarjajo na prehajanje kolesarjev in pešcev.
Dodaten ukrep za večjo varnost, o katerem se je razmišljalo, je dvig prehoda za pešce in kolesarje. Vendar bi bilo glede na vzdolžni sklon desnega 'by-passa', ki znaša 3,5 odstotka, treba uvozno klančino na grbino raztegniti na 8 metrov, da ne bi prihajalo do podrsavanja vozil (udarcev vozil v grbino). S tako dolžino uvozne klančine se učinek umirjanja prometa izniči oziroma grbina nima nobene funkcije povečevanja prometne varnosti, zato se v tem primeru nismo odločili za njeno izvedbo.«
In še: »Dodajamo, da se bo v sklopu prenove osrednje ljubljanske železniške postaje, gradnje nove avtobusne postaje in drugih infrastrukturnih nepremičninskih projektov na območju Potniškega centra Ljubljana območje še nekoliko spremenilo. Že sedaj tam potekajo dela in obeta se celovita prenova okoliške infrastrukture. Naš cilj je prenoviti območje in določiti prometno ureditev v okolici načrtovanega novega potniškega centra, ki bo dolgoročno zagotavljala ustrezno varnost in pretočnost mestnega prometa, torej da bo zagotovljeno udobno vodenje vseh vrst javnega potniškega prometa, kolesarskega, peš ter motornega prometa, z dodatno ozelenitvijo javnega prostora. V naslednjih letih bomo izvedli celovite rekonstrukcije cest v okolici (Trg OF, Masarykova, Šmartinska, Vilharjeva ter druge v širši okolici). Pričakujemo, da bo to pozitivno vplivalo tudi na prometno varnost na širšem območju.«
Prav tako ocenjujejo, da so sprva na problematiko opozarjali zato, ker je bila ureditev nova in se nanjo ob uvedbi še niso vsi navadili. »Sčasoma se je pokazalo, da so vozniki avtomobilov prilagodili način in hitrost vožnje ter so postali bolj pozorni tudi na druge udeležence v prometu. Tako kot na kateri koli drugi lokaciji v mestu pa se lahko zgodi, da se zaradi različnih razlogov in okoliščin pripeti prometna nezgoda, pri čemer ne gre vedno kriviti infrastrukture oziroma ureditve. Obžalujemo vsak tovrsten prometni dogodek, vendar poudarjamo, da lahko skupaj – z upoštevanjem cestnoprometnih predpisov, spoštovanjem drugih prometnih udeležencev, pozornostjo in previdnostjo – prispevamo k večji varnosti v prometu. Več o tem, kaj v MOL počnemo za izboljšanje, lahko preberete tukaj.«
Naše naslednje vprašanje: Na Policijski upravi Ljubljana so pojasnili, da ne vodijo posebne statistike prometnih nesreč na točkah po Ljubljani. Ali na MOL vodite lastno evidenco prijav nevarnih situacij, skorajšnjih trčenj ali pritožb občanov za to križišče? Koliko tovrstnih prijav ste prejeli v zadnjih dveh letih?
Odgovor občine: »Na mestnem redarstvu niso seznanjeni z dogodkoma, ki ju omenjate. Prav tako pri svojem delu niso zaznali nevarnih situacij, dopuščajo pa možnost, da zaradi napak udeležencev prihaja do konfliktnih in nevarnih situacij, ki lahko pripeljejo do prometne nesreče.«
Ureditev v križišču Dunajske in Tivolske pa tudi druge odločitve, kot je ukinjanje samodejnih zelenih luči za pešce in kolesarje na drugih lokacijah, v javnosti ustvarjajo vtis, da MOL pri načrtovanju daje absolutno prednost pretočnosti motornega prometa pred varnostjo šibkejših udeležencev. Kako odgovarjate na te očitke?
Odgovor: »Očitki so neutemeljeni. V Mestni občini Ljubljana z različnimi ukrepi nenehno izboljšujemo prometno varnost v šolskih okoliših – od celovitih rekonstrukcij cest in odprave posameznih pomanjkljivosti do ukrepov na mestni infrastrukturi in ozaveščanja. Posebej skrbimo prav za ranljivejše udeležence v prometu z ukrepi, kot so:
- širitev območij za pešce, ki jih imamo v Ljubljani že več kot 20 hektarjev;
- omejitev dostopa motornim vozilom na več območjih po mestu;
- omejitev hitrosti na 30 km/h ali manj na 670 kilometrih cest (od skupno približno 1600 kilometrov cest);
- več kot 250 območij omejene hitrosti – cone 30 in umirjenega prometa;
- okoli 1070 hitrostnih ovir (grbin ali dvignjenih prehodov);
- posebni prehodi za pešce (na primer Botanični vrt, Privoz, Derčeva, Krekov trg …);
- ločene prostorne površine za pešce in kolesarje;
- meritve hitrosti: 6 samodejnih merilnih naprav/27 lokacij (ohišij) in dve mobilni samodejni merilni napravi;
- izvajanje nadzora: redarji, policisti;
- prikazovalniki hitrosti »Vi vozite« na več kot 30 lokacijah;
- dodatna horizontalna in vertikalna prometna signalizacija;
- boljša dostopnost: površine brez robnikov ali s spuščenimi robniki, dvigala in klančine za gibalno ovirane;
- taktilne oznake za slepe in slabovidne, zvočni signali za osebe z okvaro sluha.
Ukrepom za večjo varnost v prometu ter spodbujanju hoje, kolesarjenja in uporabe javnega potniškega prometa (JPP) veliko pozornosti namenjamo tudi v novi Celostni prometni strategiji MOL 2025–2032. Še naprej udejanjamo koncept 'obrnjene piramide', tj. dajemo prednost pešcem, kolesarjem in JPP, ne avtomobilom.«
»Glede zelenih luči na semaforjih za pešce in kolesarje dodajamo naslednje pojasnilo: v Ljubljani potekajo rekonstrukcije na številnih cestah, sočasno se posodablja in nadgrajuje tudi semaforske sisteme. Pri posodobitvah in nadgradnjah cest in semaforskih sistemov iščemo najustreznejše rešitve. Ker so križišča različna tako z vidika geometrije kot z vidika prometnih potreb, so tudi rešitve za semaforske sisteme različne. Poudarjamo, da je naš cilj v vseh primerih iskanje rešitev, ki so najustreznejše z vidika skupnega učinka za vse prometne udeležence, to je z vidika pešcev, kolesarjev in motornih vozil. V praksi to pomeni, da iščemo rešitve, ki se čim bolj prilagajajo dejanskim trenutnim prometnim potrebam. Strokovni izraz za tako delovanje semaforjev je 'zelena luč se predvidi le v primeru najave prometnega udeleženca'. Take rešitve vodijo do skupno najboljšega učinka, ki pomeni najhitrejši potek prometa v križišču za vse prometne udeležence, to je za vozila, kolesarje in pešce.«
Nadaljujejo: »Najbolj očitne so spremembe za pešce in kolesarje. V nekaterih primerih že posodobljenih semaforiziranih križišč se zelena luč za pešce in kolesarje prižge le, če je pešec ali kolesar, ki želi prečkati cesto, prisoten. Če pešca ali kolesarja ni na prehodu, ni potrebe, da prometni udeleženci na drugih smereh čakajo pri rdeči luči, in obratno – prometni udeleženci na drugih smereh so vozila, kolesarji in pešci. Prisotnost pešca in/ali kolesarja, ki želi prečkati vozišče, se prepozna samodejno. Rešitev, ki nujno zahteva od pešca ali kolesarja pritisk na tipko, je neudobna, zato je ne želimo. Gre pa za sisteme, za katere je po vgradnji nujno potreben čas za prilagoditev vsem dejanskim detajlom in situacijam na konkretni lokaciji. Vseh možnih lokacij ni mogoče predvideti vnaprej, sistem sproti nadgrajujemo in prilagajmo. Sistem deluje bistveno bolje, če prometni udeleženci upoštevajo vse cestnoprometne predpise, kot na primer čakanje na površini, ki je namenjena za čakanje na zeleno luč za prehod čez cesto ali za prevoz križišča.«
Tipke na semaforskih drogovih so nujno potrebne, saj omogočajo orientacijo v prostoru in varno vodenje oziroma prečkanje v križiščih za slepe in slabovidne pešce (v posodobljenih križiščih tovrstne tipke ne prispevajo k hitrejšemu prižigu zelene luči), pojasnjujejo na MOL. »Še naprej bomo vgrajevali tipke na semaforskih drogovih na prehodih za pešce in kolesarje na lokacijah zunaj križišč v primerih, kjer je prisotnost pešcev in kolesarjev neenakomerna oziroma povsem nepredvidljiva ter je vgradnja samodejnih sistemov trenutno še gradbeno-tehnično prezahtevna.«
