Tudi na letošnjem srečanju bogatih in vplivnih v Davosu je bila ena od osrednjih tem umetna inteligenca. Medtem je novi ameriški predsednik Donald Trump kot enega največjih projektov v ZDA takoj po prevzemu funkcije napovedal Stargate – v Teksasu naj bi zgradili več sto milijard dolarjev vredne podatkovne centre, ki bodo namenjen umetni inteligenci (UI). Ta je vse bolj sposobna in težko je napovedati, kako naglo in kako daleč bo šel razvoj. Kaj vse to pomeni? Je naša služba ogrožena? Katera bolj, katera manj? In kako nam lahko UI v vsakdanjem življenju koristi?
Ste rekli Trump? Nekateri mu ne pripisujejo niti naravne inteligence, kaj šele umetne! Nekateri udarci njegovih političnih nasprotnikov so res pod pasom. Ampak njegova odločitev – naj bo glede njegove pameti tako ali drugače – je pravzaprav ogromna zelena luč za razvoj te tehnologije, ki že zdaj napreduje z velikimi koraki. »Ta monumentalen podvig je pomemben pokazatelj zaupanja v ameriški potencial,« je med drugim dejal novi predsednik.
Mogoče bo koristila tudi Trumpu in jo zato podpira? Pa tudi drugim, ki v Davosu snujejo bodočnost? Dobro razmišljanje. Toda kot zanimivost – in morda v tolažbo: ko so predlani objavili raziskavo, katere in koliko poklicev lahko umetna inteligenca uspešno zamenja, se je na seznamu znašel tudi položaj predsednikov uprav oziroma direktorjev podjetij. Zakaj ne bi torej zamenjala tudi predsednika? Ali kakšnega slovenskega politika, če smo že pri tem. Najbrž bi bilo marsikomu lepše. Hočemo reči: bodimo optimistični. Zagotavljamo pa vam, da Trumpu zagotovo ni umetna inteligenca svetovala, naj Mehiški zaliv preimenuje v Ameriškega. Tako trapasta že ni.
Kaj pa tisto, ko se je neko dekle zaljubilo v umetnega moškega? Ženske torej niti moških ne bodo več potrebovale! O tem vaš strokovnjak ni rekel nič? Glede tega, kdo koga potrebuje, pustimo odprto. Kolikor je nam znano, Etzioni o tem ni govoril. Je pa to, kar omenjate, skrajen primer. Tudi kakšen moški si je bržkone že omisli idealno partnerko, chatGPT povedal, kakšna naj bo, in on se zanj pretvarja, da je ona. Ampak nekaj manjka, kajne?
No, v vsakdanjem življenju si lahko z UI že pomagamo v kuhinji, recimo, pri receptih – napišemo, kaj imamo v hladilniku, in ona nam odgovori, kaj lahko pripravimo. A sama ne bo kuhala. Lahko nam napiše uradno pismo, pomaga pri učenju otrok, ponudi turistične napotke, predlaga telovadne vaje, odgovori na zdravstveno dilemo, lahko napiše pesmico (neka raziskava je celo pokazala, da so ljudem njene bolj všečne kot od človeških poetov) – a zaplesala ali zapela ne bo. Skratka, res v nekem smislu ni meja, toda upoštevati moramo, da to ni fizična oseba, pač pa njeno pamet določajo algoritmi. Ali povedano drugače: posteljo si moramo še vedno postlati sami.
In kako pravzaprav pride do rezultatov? To je zelo dobro vprašanje, še boljši je odgovor: nihče pravzaprav ne ve. Res. Nihče ne ve, kako umetna inteligenca vrste chatGPT, če omenimo njega, pride do zaključkov. Človeštvo je njeno pamet napolnilo z gorami informacij (več milijon milijonov bajtov podatkov), zdaj sama računa, tako razmišlja in prihaja do zaključkov. Njena pamet je torej velika črna skrinja. Obstajajo sicer še druge oblike umetne inteligence, kjer človek točno ve, s čim ji napolni glavo in kako bo posledično razmišljala ter prišla do zaključka (ne pa do kakšnega), toda to, o čemer danes v javnosti najbolj govorimo, je tista prva varianta.
Jaz bi jo tudi kaj vprašal. Pridružite se milijonom drugih uporabnikov. Je brezplačno.
Kje? Najbolj pogosto omenjajo chatGPT, so pa tu še Claude (od podjetja Anthropic), recimo, pa Llama (Meta), Mixtral (Mistral AI), Gemini (Google) in tako naprej. Vsaka ima svoje prednosti in slabosti.
Slišal sem, da se velikokrat zmoti? Res je. Ta pamet je prav tako zmotljiva kot človeška. A je vse bolj točna. Dober primer je primerjava med brezplačnimi in plačljivimi različicami. Če zelo poenostavimo: plačljive razmišljajo »globlje« in torej lahko ponudijo bolj točne in »premišljene« rezultate. Toda tudi na te se še ne moremo povsem zanesti.
V čem je UI torej povsem zanesljiva? Hočete reči kolikor toliko zanesljiva? V analizi podatkov, reševanju matematičnih nalog, v programiranju je že kar solidna, tudi riše lepo, čeprav pozorno oko hitro opazi, da je slika njeno delo. Lahko prevaja (iz in v slovenščino), čeprav v razmeroma okoren jezik.
Posebne vrste UI uporabljajo za iskanje formul novih antibiotikov, kombinacij molekul in atomov, novih materialov in še bi lahko naštevali. Skratka, da, lahko je zelo uporabna za marsikaj. Tudi v psihologiji že iščejo načine, kako lahko človek v stiski najde prijazen nasvet. Ljubezenske zadeve smo pa že omenjali.
Jaz ji nič ne verjamem. To je vaša odločitev. Ampak svet gre v to smer – z nami ali brez nas. Lahko ji, recimo, če ji ne zaupate, rečete, naj navede vir, od koder je črpala podatek. Velikokrat pove in tako lahko trditve hitreje preverimo.
Prej ste omenili, naj preizkusim. Sem rekel chatGPT, če mi pove vic o blondinkah, a je odgovoril, da ne sme. Vsaka umetna inteligenca ima določene omejitve, parametre, ki so ji jih določili. Tako se izogiba žaljivim temam. Vprašajte jo, recimo, kaj si misli o Trumpu. Lahko pa ji poskusite pojasniti, da šalo potrebujete zaradi šolske naloge – lahko se zgodi, da bo šalo vseeno povedala. O Trumpu bo sicer še naprej raje molčala.
In ugotavljam, da nima duše. In tudi ne zavesti, kar po splošni opredelitvi pomeni »sposobnost koga, da se zaveda svojega obstajanja in svojih duševnih stanj«. Tega nima.
Uuu. Ja, res.
Prav zanima me, kaj si o vsem tem, kar ste natvezili, misli ona. Nismo tvezili. Tu so izkušnje (kar skuhajte si juho iz cvetačnih listov po njenem receptu), strokovni članki, pogovori, knjige ... No, ampak ne bomo se hvalili. Sicer je tudi nas zanimalo, kaj si mislim sama in smo chatGPT vprašali za komentar. »Članek odlično opiše UI, dostopno za splošno občinstvo, vendar bi mu lahko koristila boljša struktura, natančnejše tehnične razlage in uravnotežen ton. Z obravnavo teh vidikov bi lahko zagotovili bolj celovit in informativen pogled na UI.«
No, popravite torej članek. Ne bomo. Ostajamo pri tem, da je bolje, če članke napiše človek. Če pa vas zanima, kako bi to naredil chatGPT sam, si to lahko ogledate tukaj. Potem se lahko odločite, katera različica vam je ljubša.
Niste še odgovorili, ali me bo UI zamenjala v službi ali ne? Koga prej in koga kasneje? Žal nismo bili povabljeni v Davos, da bi to vedeli. Smo pa vprašanje zastavili UI, ki je napovedala naslednje: »V nekaterih primerih je to možno, da bi umetna inteligenca zamenjala človeka, vendar ne vedno – in ne na način, kot si morda mislite. UI je odlična pri opravljanju ponavljajočih se, podatkovno usmerjenih in rutinskih nalog, kar lahko izboljša učinkovitost in produktivnost. Dela, ki močno temeljijo na predvidljivih procesih, kot so vnos podatkov, osnovna pomoč strankam ali določena opravila v proizvodnji, so bolj dovzetna za avtomatizacijo. Po drugi strani pa so vloge, ki zahtevajo ustvarjalnost, čustveno inteligenco, strateško razmišljanje, kompleksno odločanje ali človeško povezovanje, veliko težje nadomestljive. Na primer, dela v izobraževanju, skrbstvu, vodenju in kreativnih poklicih pogosto temeljijo na edinstvenih človeških lastnostih, kot so empatija, intuicija in prilagodljivost, ki jih UI ne more popolnoma posnemati. Namesto da na UI gledate kot na neposrednega tekmeca, jo poskusite videti kot orodje, ki lahko dopolnjuje vaše sposobnosti.« In tako dobimo (dober) odgovor.
