V zadnjih letih je po vsem svetu močno naraslo število primerov spletnih zlorab mladih – od lažnih ali prirejenih posnetkov (tako imenovani »deepfake« posnetki) do izsiljevanja z intimnimi fotografijami (»sextorsion«) in neželene izpostavljenosti spolno eksplicitnim podobam (»cyberflashing«). Francoska nacionalna posvetovalna komisija za človekove pravice (CNCDH) je v svojem nedavnem poročilu opozorila, da so odzivi družbenih omrežij in oblasti na naraščajoče grožnje prepočasni in nezadostni. Enak problem prepoznavajo slovenski strokovnjaki, ki izpostavljajo stalno rast prijav posnetkov spolnih zlorab otrok in vse pogostejše izsiljevanje mladostnikov prek spleta.
Francosko opozorilo se dotika predvsem pomanjkanja spolne vzgoje in regulacije. Podobno ugotavljajo v Veliki Britaniji in drugod po svetu, posebej v razvitem svetu. Pod drobnogled vzemimo francoski primer, ki je najbolj svež (poročilo so objavili januarja). Tam poudarjajo, da se mladoletniki prepogosto znajdejo v situacijah, ko njihove intimne fotografije ali videoposnetke kdo brez njihovega soglasja objavi, jim grozi z razkritjem ali jih nalašč cilja z lažnimi oziroma prirejenimi posnetki. Francoska komisija meni, da je poudarek na vzgoji nujni del preventive ozirtoma preprečevanja tovrstnih spletnih zlorab. Čeprav je v Franciji od leta 2001 predpisana obvezna spolna in čustvena vzgoja v šolah, ugotavljajo, da se v praksi pogosto ne izvaja v zadostni meri.
Strožji nadzor
Francoska komisija opozarja na potrebo po strožjem nadzoru družbenih omrežij in izpostavlja, da morajo ponudniki storitev mladoletnikom zagotoviti varnejše privzete nastavitve zasebnosti. Prav tako se zavzema za omejitev orodij umetne inteligence, ki omogočajo izdelavo spolnih »deepfake« posnetkov. Oblasti pa poziva k učinkoviti in dovolj strogi kazenski politiki, ki bi avtorje spolnih in spolno nasilnih dejanj prek spleta hitreje in ustrezneje preganjala.
Kako je v Sloveniji? Pri nas opažajo povečevanje števila prijav in prav tako poudarjajo, da je eden od ključnih dejavnikov preventiva. Da gre za širši globalni problem, potrjujejo tudi podatki, ki jih je za naš časopis posredoval Andrej Motl s prijavne točke Spletno oko fakultete za družbene vede. V letu 2023 so policiji posredovali že 404 prijave posnetkov spolnih zlorab otrok. Motl napoveduje, da bo podrobnejše poročilo za obdobje 2023–2024 na voljo do konca aprila.
Statistika policije glede kaznivih dejanj po 176. členu kazenskega zakonika, ki govori o prikazovanju, izdelavi, posesti in posredovanju pornografskega gradiva, prav tako kaže opazno rast primerov: leta 2020 jih je bilo 150, leta 2021 175, leto kasneje 163, nato 194 in leta 2024 248. »Žal je primerov res praktično vsako leto več in ne gre zgolj za vtis,« je opozoril Motl, ko smo ga vprašali glede številk in izkušenj.
Več milijonov prijav
Tudi globalni podatki ameriške prijavne točke Cybertipline pri tamkajšnjem nacionalnem centru za pogrešane in izkoriščane otroke (NCMEC) so skrb vzbujajoči: leta 2023 so prejeli več kot 36 milijonov prijav spolnega izkoriščanja otrok, število prijavljenih primerov spletnega spolnega napeljevanja (po angleško »online enticement of children«) pa je s 44.000 v letu 2021 poskočilo na več kot 186.000 leta 2023.
Globalno naj bi bilo, reci in piši, 300 milijonov otrok žrtev spletnega spolnega izkoriščanja. Tako alarmanten podatek so navedli v raziskavi Univerze v Edinburgu.
V raziskavi WeProtect Global Alliance, opravljeni leta 2023, sta kar dve tretjini najstnikov in mladih odraslih v šestih državah dejali, da so bili oni sami ali njihovi prijatelji tarča izsiljevanja z intimnimi posnetki.
Strokovnjaki zato vse glasneje opozarjajo, da bi morale države vlagati več naporov v ozaveščanje, preventivne programe in lažji dostop do pomoči. Na evropski ravni so v ospredju debate predvsem preiskovalni ukrepi, varnostni algoritmi družbenih omrežij in spodbujanje digitalne pismenosti. V Franciji je sistematična spolna vzgoja obvezna že več kot dve desetletji, vendar v praksi velikokrat ne zaživi. Nekatere (konservativne) skupine so do tovrstnih vsebin še vedno zadržane, medtem ko drugi opozarjajo, da je celostna vzgoja za spolnost in odnose ključno orodje za zaščito otrok in mladostnikov v digitalnem svetu.
Ustrezna informiranost
Seksting, izsiljevanje in »deepfake« – kaj morajo glede vsega tega vedeti najstniki in njihovi starši? Po besedah Andreja Motla je ustrezna informiranost zelo pomembna. Mlade je treba poučiti, kaj sekstanje sploh je, kako tvegano je lahko pošiljanje intimnih posnetkov in s kakšnimi oblikami izsiljevanja se lahko soočijo. Posnetke ali fotografije lahko kdo hitro razširi in doseže mnogo več ljudi, kot je bilo sprva mišljeno. Posledice so lahko za mladoletnike izjemno hude, saj se soočijo z javnim zasmehovanjem, psihičnimi stiskami in včasih celo s pravnimi postopki, če so bili vpleteni v izdelavo ali posredovanje nedovoljenih vsebin.
Pri izsiljevanju z intimnimi posnetki gre za primere, ko storilec grozi z razkritjem fotografij ali videoposnetkov, če žrtev ne pošlje dodatnih, običajno spotakljivih slik, morda denarja ali pa ne pristane na druge zahteve. Najstnice so pogosteje prisiljene v izdelavo novih posnetkov, medtem ko kriminalne združbe najraje izsiljujejo za denar – praviloma z lažnimi profili, kjer se izdajajo za mlado dekle, tako da v past ujamejo mlade fante.
Z naprednimi orodji umetne inteligence je dandanes mogoče ustvariti izjemno prepričljive lažne posnetke osebe v spolno eksplicitnih situacijah. To lahko povzroči nepopravljivo škodo, psihološko travmo in dolgotrajno stisko.
Preventivno delovanje
Poznavalci tega področja že dalj časa govorijo o tem, da lahko sami delujemo preventivno. Denimo, točka ozaveščanja o varni rabi interneta Safe.si med ključne korake za varno spletno vedenje uvršča napotek, da naj osebni podatki vselej ostanejo zasebni in da nikomur, ki ga ne poznamo, ne razkrivamo domačega naslova, kraja šolanja, imen družinskih članov ali časa svoje odsotnosti. Pozorno naj izbiramo sogovornike, kajti osebe, ki jih spoznamo prek spleta, niso nujno tiste, za katere se predstavljajo. Pri nenavadnih vprašanjih ali pogojih moramo takoj prekiniti pogovor in se zaupati odrasli osebi.
Pri fotografijah in videoposnetkih moramo biti izjemno pazljivi in neznancem nikoli ne pošiljamo intimnih ali osebnih posnetkov – v videoklepetu lahko kamero ugasnemo takoj, ko se počutimo neprijetno.
V Sloveniji je na voljo tudi več naslovov, kjer lahko ponudijo pomoč – med drugim TOM telefon (www.e-tom.si), kjer lahko strokovnjaki podajo nasvete in ponudijo podporo. Vsak primer sumljivega spletnega dogajanja lahko prijavimo tudi na Spletno oko (www.spletno-oko.si).
Pravočasna vzgoja
Strokovnjaki se strinjajo, da lahko zgolj nenehno ozaveščanje, pravočasna spolna (in čustvena) vzgoja ter dobra medijska pismenost zmanjšajo tveganje za mlade v spletnem okolju. Omenjena francoska komisija in mnogi slovenski strokovnjaki pozivajo družbene medije k strožjim pravilom zasebnosti za mladoletnike in k učinkovitejši odstranitvi spornih vsebin.
Ob naraščanju števila spletnih spolnih zlorab otrok in mladostnikov se v Sloveniji sicer krepi sodelovanje med šolami, policijo, nevladnimi organizacijami in pristojnimi institucijami. Kljub temu pa statistike kažejo, da je premik prepočasen, zaradi česar je vključevanje temeljite vzgoje o spolnosti, odnosih in spletni varnosti v izobraževalni proces nujno. Prav tako strokovnjaki menijo, da je treba prekiniti molk glede spletnih spolnih zlorab in storiti vse, da bo varnost otrok in mladih na spletu ne zgolj stvar zakonov, ampak tudi stvar vsakdanje ozaveščenosti.
