V časih, ko se z vsem pretirava, sploh ni več čudno, da smo v nekaterih trgovinah ob prijaznem vremenu še prejšnji teden uzrli zanimiv paradoks: ljudi v kratkih hlačah in natikačih, smukajoč se med policami, ki so se medtem že šibile pod težo različnih božično-novoletnih izdelkov. Pa čeprav še niti izrezljanih buč in sveč za grobove niso pospravili z njih. Ker še niti čas, ko bodo te v prvem planu, pravzaprav ni napočil! Da bi bila mera polna, so tako umanjkale le kakšne božično-novoletne glasbene klasike, na čelu z Belo snežinko v tisoč in eni verziji različnih božičnih zborčkov. A brez skrbi, bodo že poskrbeli za to, da se nam bodo priskutile še pred decembrom, kaj šele v najbolj veselem mesecu leta...
No, če že omenjamo Belo snežinko, je prav dodati, da je v tem pogledu trenutno bolj aktualen nek drug napev. In bo aktualen še vsaj pol leta, če ne še dlje. Saj ga poznate, spisala ga je Josipa Lisac, naslov pa nosi po – megli. In če vse skupaj povežemo s pričujočo rubriko: prav megla je tista, ki pri nas, tudi ali predvsem zaradi specifičnega reliefa, večkrat zakuha za vožnjo izredno nevarne razmere. Zato je ob njenem pojavu treba biti še posebej previden in upoštevati določena (ne)napisana pravila.
Manj kršitev z meglenkami
Čeprav denimo za avtoceste večkrat ugotavljamo, da visokim hitrostim navkljub veljajo za najbolj varne ceste izmed vseh, je prav megla tisti dejavnik, ki je po drugi strani v kombinaciji s preveliko hitrostjo in premajhno varnostno razdaljo najpogostejši vzrok za avtocestna verižna trčenja. Ta pa predstavljajo najhujše prometne nesreče tako tujini kot pri nas. Za osvežitev spomina: novembra 2010 je bilo v eni od takšnih nesreč pri Grosupljem udeleženih 38 osebnih vozil in so v njej so umrle tri osebe, decembra 2014 je bilo pri Postojni v takšni nesreči udeleženih kar 50 osebnih vozil, štiri tovorna in en avtobus, umrla je ena oseba, januarja 2016 pa je bilo udeleženih 48 osebnih vozil, 7 tovornih in avtobus, umrle pa so štiri osebe.
V zadnjih letih tragedij tolikšnih razsežnosti sicer nismo beležili; od leta 2022 je tako v prometnih nesrečah v meglenem vremenu življenje izgubil en udeleženec, kljub temu pa je bilo precej hudih nesreč kar nekaj. V letu 2022 denimo 281 prometnih nesreč, v katerih je bilo 14 ljudi hudo telesno poškodovanih in 103 lahko, leto kasneje se je zgodilo 180 nesreč, v katerih je bilo 7 hudo poškodovanih in 73 lahko, lani je v 223 nesrečah eden ponesrečenec umrl, 7 se jih je hudo in 68 lahko poškodovalo, letos pa se je do prejšnjega tedna v meglenih razmerah pripetilo 84 prometnih nesreč, v njih so se trije hudo telesno poškodovali in 30 lažje.
Pri Policiji so nam ob tem povedali še, da posebej izstopajočih kršitev v meglenem vremenu sicer ni. Najpogosteje na vidnost, ki je v takem vremenu zelo pomembna, pozabijo pešci in kolesarji, vozniki motoriziranih vozil pa na meglenke; ali jih po drugi strani uporabljajo celo prekomerno, ko to ni potrebno in je celo nevarno. Globa za nepravilno uporabo meglenk znaša 40 evrov, pozitivno pa je, da Policija v zadnjih letih ugotavlja vedno manj tovrstnih kršitev.
Megleni pasovi
V letu 2022 jih je bilo tako 1327, v letu 2023 več kot polovica manj, 625 kršitev, lani so jih zabeležili 515, letos pa do konca prvega oktobrskega tedna 363. »Pri vožnji po megli je treba seveda prižgati zadnjo meglenko ali meglenki, a le, če je res megla – ko je vidljivost slabša od 50 metrov. Na odsekih brez megle zadnjo meglenko spet ugasnemo, saj ta slepi voznika za nami. Meglenki spredaj sta namenjeni nam, da torej bolje vidimo naprej. To velja seveda le ponoči oziroma v mraku in pri gosti megli, prižgani meglenki podnevi ali celo pri dobri vidljivosti pa veljata za prekršek,« pa pravijo pri Avto-moto zvezi Slovenije (AMZS).
Pri slednji v zvezi z vožnjo v meglenih razmerah še posebej izpostavljajo meglene pasove, ki se lahko pojavijo dokaj nenadoma. Vsak, ki spremlja situacije pred seboj, bo to opazil in tudi predvidel ter bo že pred vstopom v tako območje ustrezno znižal hitrost in jo v nadaljevanju vožnje v takem območju glede na vidljivost tudi stalno prilagajal. Če pa smo že za hip miselno odsotni, pa nas vse skupaj lahko preseneti, kot bi se zaleteli v zid... »Če nekoga tak vremenski pojav preseneti, lahko vzrok iščemo v nezadostni pozornosti, uporaba mobilnega telefona je pogost vzrok, in sprotnem nespremljanju tako prometa kot okolice. Pogosta reakcija pri takih voznikih ali voznicah je sunkovito zaviranje, kar za njimi vozeče preseneti in povzroči verižno reakcijo nenadnih zaviranj, največkrat pa je nato rezultat trčenje več vozil,« še dodajajo pri AMZS. Oči torej na peclje, vozniki novejših vozil pa se dobro poučite tudi o vseh naprednih varnostnih pripomočkih, ki jih ima vaš avto in lahko v takšnih razmerah prav tako pridejo zelo prav.
Jasno, kar zadeva omenjene pasove, v njih prav tako še posebej nenadno lahko »pademo« predvsem na avtocestah, zato smo glede tega, na kakšne načine se lotevajo problematike megle, potipali tudi upravitelja slovenskih avtocest (Dars), pri katerem so nam povedali, da je njihova vloga predvsem v pravočasnem obveščanju in vodenju prometa, to je dajanju ustreznih vsebin na znake spremenljive prometne signalizacije. Ko se pojavi megla, se tako odločijo za omejitev hitrosti, ki je odvisna od stopnje vidljivosti.
Sistem vidnega vodenja
Ta se določi na podlagi vremenskih podatkov, zbranih prek merilnikov vidljivosti, pri čemer ločijo pet stopenj: V0 predstavlja normalno vidljivost, ki je dlje od 250 metrov, najslabša pa je vidljivost V4, ki predstavlja zelo gosto meglo in zelo slabo vidljivost, manj kot 50 metrov. Kar pomeni, da je, če se pošalimo, takrat megla tako gosta, da še ptice raje kar hodijo, namesto da bi letele... »Kot ugotavljamo v naših nadzornih centrih, se hitrost vozil ob megli dejansko zmanjša, a o številkah težko govorimo, saj jih posebej ne beležimo. Če pa bi se vsi vozniki prilagodili omejeni hitrosti, bi se lahko izognili naletom v megli,« so še dodali pri Darsu, pri katerem v zvezi z zagotavljanjem bolj varnih razmer za vožnjo v megli poudarjajo tudi, da so lani tako imenovani sistem vidnega vodenja prometa vzpostavili še na višnjegorskem klancu v smeri Novega mesta.
Sistem je namenjen vodenju prometa v primeru megle oziroma močno poslabšane vidljivosti (vključuje cestno-vremenske postaje, ki v primeru zaznave zmanjšane vidljivosti samodejno vklopijo osvetlitev LED na obeh straneh smernega vozišča), na primorski avtocesti med Senožečami in razcepom Nanos, kjer je že od leta 2018, pa tudi za opozarjanje v primeru burje.
Za konec pa še en nasvet za vse tiste, ki jim vožnja v takšnih razmerah predstavlja še prav poseben stres: morebiti ne bi bilo napak v tem delu leta, za katerega vemo, da so vozni pogoji zahtevnejši, obiskati tečaja varne vožnje, na katerem vsi programi obravnavajo različne pogoje, ki vplivajo na vožnjo. Tudi meglene.
