Mirno košnjo trave ob zadrževalniku deževnice v majhnem saškem kraju Bannewitz blizu Dresdna je prejšnji teden prekinilo zares nenavadno odkritje. Občinski uslužbenec je med delom v visoki travi namreč naletel na bleščeč predmet, ki se je kmalu izkazal za nepričakovan zaklad: deset zlatih palic, skrbno zapakiranih v originalno plastično embalažo.

Najdba, katere skupna vrednost je po prvih ocenah okoli 30.000 evrov, je sprožila obsežno policijsko preiskavo. Oblasti zdaj mrzlično iščejo zakonitega lastnika in poskušajo razvozlati skrivnost, kako je dragocena kovina končala na javni površini, skrita v travi.

Osem manjših palic

Po poročanju lokalnih medijev, vključno z Mitteldeutsche Zeitung, je delavec sprva opazil osem manjših palic in o najdbi nemudoma obvestil pristojne. Kmalu zatem sta bili v neposredni bližini odkriti še dve palici, nakar je primer zaradi vrednosti in okoliščin prevzela deželna policija.

Glavno vprašanje preiskovalcev je, ali je zlato povezano s kaznivim dejanjem. »Preverjamo, ali je najdba morda povezana s tatvino ali drugim kaznivim dejanjem,« je za časnik Sächsische Zeitung pojasnil tiskovni predstavnik policije Marko Laske. »Kako bomo v primeru postopali naprej, še ni povsem odločeno.«

Tako v Nemčiji kot v večini evropskih držav, vključno s Slovenijo (kjer to ureja Stvarnopravni zakonik), velja, da si najditelj dragocenosti ne sme preprosto prilastiti.

Ključ do rešitve uganke bi lahko bile serijske številke, vtisnjene na palicah, ki teoretično omogočajo sledenje do kupca ali zakonitega lastnika.

Vendar pa prvi znaki kažejo v drugo smer. Kot še poroča Sächsische Zeitung, trenutno ni nobenih indicev, ki bi kazali na kriminalno dejanje. Zdi se, da so bile mini palice iz 999-karatnega zlata pridobljene povsem zakonito.

Kljub javnemu razkritju in pozivom se doslej ni oglasil še nihče, ki bi lahko verodostojno dokazal lastništvo nad dragoceno kovino.

Zapleteno sledenje

Sledenje izvoru zlata je pogosto zapleteno. Čeprav je prvotna prodaja pri nekaterih trgovcih zabeležena, vsi prodajalci plemenitih kovin ob prodaji ne vnesejo serijskih številk v svoje evidence, prav tako pa vsi kupci ne hranijo računov. Pri morebitnih kasnejših preprodajah ali zasebnih transakcijah se sledi običajno hitro izgubijo. Preiskava se tako nadaljuje.

Medtem ko policija preiskuje izvor, se v mestni hiši v Bannewitzu že spogledujejo z možnostjo nepričakovanega proračunskega priliva. Tamkajšnji župan je izrazil željo: če zakonitega lastnika ne najdejo in se dokončno izključi možnost kaznivega dejanja, bi moralo zlato koristiti lokalni skupnosti.

Primer je zanimiv tudi z vidika pravnega vprašanje, komu pripada  najdeni predmet. Tako v Nemčiji kot v večini evropskih držav, vključno s Slovenijo (kjer to ureja Stvarnopravni zakonik), velja, da si najditelj dragocenosti ne sme preprosto prilastiti. Najdbe, ki presegajo minimalno vrednost (v sosednji Avstriji je ta meja na primer postavljena pri 10 evrih), je treba nemudoma prijaviti pristojnim organom ali vrniti lastniku. Prilastitev tako vredne najdbe, kot so zlate palice, bi marsikje veljala za kaznivo dejanje.

Usoda 30.000 evrov v zlatu tako ostaja negotova – ali bodo palice vrnjene skrivnostnemu lastniku, postale dokazni material v morebitnem kazenskem postopku, ali pa bodo na koncu razveselile prostovoljna društva v majhni saški občini, ki bi jim župan denar rad namenil.

Priporočamo