Večina kupcev izdelkov Ljubljanskih mlekarn je najbrž že pozabila, da je podjetje že vse od leta 2012 v lasti francoskega Lactalisa, največjega mlekarskega podjetja na svetu z letnimi prihodki več kot 30 milijard evrov in z več kot 85.500 zaposlenimi.
Za Lactalisom stoji ena najbogatejših francoskih družin Besnier. Začelo se je leta 1933, ko je André Besnier iz Lavala v zahodni Franciji izdelal prvih 17 kolutov camemberta. Iz skromnega produkta, kot je mleko, je zrasel mlekarski imperij Besnier. Leta 1999 so ga preimenovali v Lactalis. Danes v 270 mlekarnah in sirarnah v več kot 50 državah sveta predela 22,6 milijarde litrov mleka na leto. Med številnimi blagovnimi znamkami, ki jih obvladuje, so domača zvezda President, italijanska Galbani in Parmalat ter nizozemski Leerdammer.
Nevidni milijarder
Največji lastniški delež danes drži v rokah vnuk ustanovitelja, 54-letni Emmanuel Besnier. V imenu družine podjetje tudi vodi. Na Forbesovi lestvici najbogatejših ljudi na svetu Francozu pripisujejo več kot 25,7 milijarde dolarjev premoženja. Manjšinska lastnika sta njegova brat in sestra Jean-Michel Besnier in Marie Besnier Beauvalot, ki prav tako sodita med najbogatejše ljudi v Franciji. Trije dediči skupaj obvladujejo večinski delež multinacionalke.
Družina Besnier je prisotna v mlečnih izdelkih, po katerih segajo kupci v več kot 150 državah sveta. Povsem drugače pa je z lastnikom in izvršnim direktorjem – Emmanuela Besniera ne vidijo skoraj nikjer. Milijarderji se običajno trudijo varovati svojo zasebnost, a Besnier je s tem prav posebno obseden. Zaradi zadržanosti in skrivnostnosti mu v Franciji pravijo »nevidni milijarder«. Novinarji in fotoreporterji so pri njem med najmanj zaželenimi obiskovalci. Skoraj nikoli ne daje intervjujev ali nastopa v medijih. Povprečen Francoz ga verjetno ne bi prepoznal na ulici, niti domačini iz Lavala, kjer je sedež Lactalisa. Niti večina zaposlenih v Lactalisu ne ve, kako je videti direktor in lastnik podjetja.
Tudi v najbolj kriznih trenutkih, kot je bil škandal s salmonelo v mleku leta 2017, se sam skoraj ni pojavljal v javnosti, ampak so vzroke okužbe pojasnjevali in se kupcem opravičevali drugi predstavniki podjetja. Lactalis je te kočljive trenutke kljub umazanemu ugledu dobro prebrodil, vložil v strožje postopke nadzora kakovosti in si hitro znova pridobil zaupanje kupcev. Tisti kmetje, ki so si v času krize upali javno kritizirati Lactalis, pa niso več dobili mesta med partnerji, je poročal France Info.
Leta 2011 je »nevidni milijarder« posredno zakrivil zelo vidno napetost med takratnim italijanskim premierjem Silviem Berlusconijem in francoskim predsednikom Nicolasom Sarkozyjem, potem ko je Lactalis ravno v času italijansko-francoskega državnega vrha objavil prevzemno ponudbo za italijanski koncern Parmalat. In ga na koncu tudi prevzel. A niti takrat se Besnier ni sončil v soju žarometov.
Prevzemi po vsem svetu
Emmanuel Besnier je odraščal v Lavalu, manjšem srednjeveškem mestu na zahodu Francije. Diplomiral je na prestižni mednarodni poslovni šoli ISG Business School v Parizu. V Lactalisu je začel delati leta 1995 in kmalu postal direktor razvoja. Vajeti celotne skupine pa je moral prevzeti pri komaj 29 letih, po nenadni smrti očeta Michela Besniera leta 2000.
Če je Michel Besnier zgradil skupino Lactalis, je mladi šef Emmanuel z njo osvojil svet. Začel je mrzlično prevzemati druga podjetja iz mlečnopredelovalne industrije. V 20 letih je kupil več kot 124 podjetij. Besnier v poslu velja kot zahteven in nepopustljiv, v Lactalisu delujejo kot uigrana vojska, ki je ne ustavi nobena ovira, navajajo francoski mediji. Če se Besnier odloči za napad, ne bo odnehal. Ni ga na poslovnih dogodkih, sejmih, ni vključen v nobeno zbornico, še manj v kakšne poslovne klube, še poslovne rezultate je bil začel javno objavljati, šele ko je prevzel Parmalat.
Še vedno je navezan na domači kraj, kjer sta sedež podjetja in matična proizvodnja. V Lavalu se je poročil s sošolko iz srednje šole Sandrine, imata tri otroke. Njegovi srednješolski prijatelji so še vedno njegova družba, so ugotavljali v francoskem tedniku Le Point.
V vasici Entrammes pri Lavalu stoji družinski dvorec. Družina pa med tednom večinoma živi v Parizu. Tam ima Lactalis svoje prostore v stolpnici Montparnasse. Razlog za selitev v Pariz naj bi bila želja po zaščiti otrok. »Biti mladi Besnier v malem Lavalu ni vselej lahko. Lažje je živeti v pariški anonimnosti,« so viri povedali novinarjem. Ti se radi odpravijo na izlete v Laval, da bi srečali skrivnostnega milijarderja ali izvedeli kakšno podrobnost iz življenja Besnierovih. A Lavalčani o največjem delodajalcu v mestu raje ne razpredajo preveč. Mestni nogometni stadion Francis-Le-Basser vsako leto prejeme 200.000 evrov donacije iz Lactalisa. Besnier je redni gost na tekmah domačega kluba Stade Lavallois, a tako, da ga nihče ne vidi. Dal je postaviti zasebno ložo z zatemnjenimi stekli, od koder spremlja tekme. Menda rad zahaja v restavracijo Le Bistro de Paris v Lavalu, a seveda ne v glavni prostor, ampak v zasebni salon s pogledom na reko Mayenne. Da na mizi ne sme manjkati plošča sirov – kajpak iz Lactalisa –, najbrž ni treba poudarjati.
Novinarji tednika Le Point so izbrskali tudi anekdoto, ki najbolje kaže na obsesivno diskretnost milijarderja. Ko se je Emmanuel poročil s Sandrine, je priznani oblikovalec oglaševalskih kampanj za Lactalis, zdaj že pokojni Jean-Claude Decaux, prišel do briljantne domislice, da je vsa plakatna mesta v Lavalu polepil z napisom: »Čestitamo, predsednik!« (v francoščini Felicitations, President, kar namiguje na predsednika Besniera in President, najbolj znano blagovno znamko Lactalisa). Ko je Besnier naslednje jutro zagledal plakatno darilo, je ponorel in dal nemudoma potrgati vse plakate …
Bogastva ne razkazuje. Francoski mediji naštevajo, da nima zasebnega letala in ne vozi porscheja ali maseratija, poletja preživlja v hiši na otoku Ré v Biskajskem zalivu, pozimi smuča v Courchevelu, ne igra golfa, rad pa spremlja teniški Roland Garros. Za tabloide ni zanimiv. Za tiste, ki jih zanima, kako brez privabljanja pretirane pozornosti prevzeti po šest velikih podjetij na leto, pa je Emmanuel Besnier šolski primer.
