Otroška paraliza, ki je po svetu že davno izkoreninjena bolezen, je pred nekaj dnevi spet izbruhnila v Gazi. Prvi primer so odkrili po 25 letih, v Sloveniji pa smo zadnji primer te bolezni zaznali leta 1978. Nalezljive bolezni, ki so bile nekdaj prisotne, kot so kolera, tuberkuloza in podobne, se ponovno v višjem deležu kot nekoč pojavljajo po svetu in tudi v razvitih državah. V začetku tedna so primer tuberkuloze zaznali v ljubljanskih zaporih. Tem boleznim, ki so nam že znane, pa se pridružujejo tudi nekatere za naše okolje razmeroma nove, kot so tako imenovane opičje koze, zajčja mrzlica in tako dalje.

Najučinkovitejši način preprečevanja nalezljivih bolezni je cepljenje in vzdrževanje visokega deleža cepljenih v skupnosti. Za zaščito pred otroško paralizo, ki je v Sloveniji vključena v obvezni program cepljenja, so potrebni trije odmerki cepiva. Tako pred boleznijo zaščitimo že majhne otroke v prvem letu starosti, ko dobijo tri odmerke kombiniranega cepiva proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, hemofilusu influence b, otroški paralizi in hepatitisu B. Cepljenje proti otroški paralizi je bilo pri nas uvedeno leta 1957, zaščita po štirih odmerkih cepiva proti otroški paralizi pa je dolgotrajna.

Precepljenost otrok v letu 2023 je bila pri nas 89,3-odstotna in na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) pravijo, da je treba izboljšati ozaveščenost prebivalcev o pomenu cepljenja za preprečevanje nalezljivih bolezni. Cepljenje je namreč najboljši način za preprečevanje nalezljivih bolezni. »Cepiva, ki so na voljo v Sloveniji, so varna in učinkovita ter varujejo pred pomembnimi boleznimi, ki lahko povzročajo zaplete in imajo lahko težji potek. Poleg tega se je treba zavedati, da se tudi bolezni, ki jih v Sloveniji trenutno dobro obvladujemo s cepljenjem oziroma se ne pojavljajo več, še vedno pojavljajo v nekaterih drugih državah. Zaradi množičnih potovanj lahko pride do vnosa takšnih nalezljivih bolezni v Slovenijo in če je precepljenost populacije nezadostna, se bolezen lahko hitro razširi med prebivalci, opozarjajo na NIJZ.

Za preprečevanje takšnih vnosov je pomembno, da potniki upoštevajo priporočila za zaščito zdravja in preprečevanje okužb na potovanju ter opravijo priporočena cepljenja glede na destinacijo potovanja. Pred potovanjem se glede priporočenih cepljenj lahko posvetujejo v ambulantah za potnike na NIJZ.

Precepljenost je upadla

Seveda je ob tem pomembna visoka precepljenost slovenske populacije proti nalezljivim boleznim v skladu s programom cepljenja, poleg tega pa spremljanje nalezljivih bolezni v Sloveniji in epidemiološke situacije v drugih državah ter ustrezno ukrepanje v primeru vnosa določenih bolezni v Slovenijo, da se prepreči oziroma omeji širjenje te bolezni na druge prebivalce.

Na NIJZ potrjujejo, da je precepljenost otrok proti številnim boleznim v času pandemije covida-19 in po njej precej upadla, kar je skrb zbujajoče, saj je prav dobra precepljenost proti določenim boleznim ključna pri preprečevanju širjenja teh bolezni v populaciji. Ob upadanju precepljenosti pa se poveča tveganje širjenja bolezni med prebivalci.

Nekaj osnovnih informacij o cepljenju starši dobijo že v šoli za starše (materinski šoli), sicer pa jim podrobnejše informacije o cepljenju da otrokov izbrani pediater na sistematskih pregledih v predšolskem obdobju. Vsem staršem priporočajo, da svoje otroke zaščitijo tako z obveznimi kot tudi priporočenimi rednimi cepljenji.

Cepljenje otrok je obvezno proti devetim nalezljivim boleznim – davica, tetanus, oslovski kašelj, hemofilus influence tip b, otroška paraliza, hepatitis B, ošpice, mumps in rdečke. Druga cepljenja (proti pnevmokoknim okužbam, klopnemu meningoencefalitisu, gripi in HPV) so priporočena.

Po končanem osnovnem cepljenju proti nekaterim boleznim (na primer ošpicam) je zaščita dolgotrajna oziroma za vse življenje, pri nekaterih cepljenjih pa s časom upada in so za vzdrževanje zaščite potrebni poživitveni odmerki.

 

So cepiva, s katerimi smo se cepili kot otroci, po dvajsetih, tridesetih letih še učinkovita oziroma kakšna je verjetnost, da se bolezen (na primer tuberkuloza) pojavi pri človeku, ki je danes star 50 let, cepljen pa je bil, ko je bil star 7 let? Je smiselno ponovno cepljenje, če bi prišlo do izbruha bolezni?

Na NIJZ odgovarjajo, da se zaščita po cepljenju razlikuje glede na posamezno cepljenje. Po končanem osnovnem cepljenju proti nekaterim boleznim (na primer ošpicam) je dolgotrajna oziroma za vse življenje​, pri nekaterih cepljenjih pa s časom upada in so za vzdrževanje zaščite potrebni poživitveni odmerki. Ob pojavu nalezljivih bolezni oziroma večjih izbruhov ukrepajo v skladu z algoritmi ukrepanja, ki se razlikujejo od bolezni do bolezni in lahko vključujejo tudi cepljenje.

Na NIJZ spremljajo prijave nalezljivih bolezni oziroma epidemiološko situacijo v Sloveniji pa tudi epidemiološko situacijo v tujini. Ob pojavu določenih bolezni ali izbruhov epidemiološka služba izvede ustrezne ukrepe za preprečevanje širjenja bolezni, na primer anketiranje zbolelih oseb, iskanje in zaščita kontaktov. Poleg cepljenja sta pomembna ozaveščenost prebivalcev in upoštevanje splošnih higienskih ukrepov za preprečevanje širjenja nalezljivih bolezni s strani posameznikov.

Opičje koze niso kot covid

Na začetku avgusta je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) zaradi izbruha nove različice opičjih koz v Afriki razglasila javnozdravstveno krizo svetovnih razsežnosti, kar je najvišja stopnja opozorila. Po podatkih, ki jih je objavil nadzorni zdravstveni organ Afriške unije, so od januarja 2022 v 16 afriških državah zaznali skupno 38.465 primerov opičjih koz s 1456 smrtnimi primeri. Letos so v primerjavi z enakim obdobjem lani zaznali 160-odstotno povečanje števila primerov.

Opičje koze so pri ljudeh prvič odkrili leta 1970 v Demokratični republiki Kongo. Odtlej je bilo širjenje okužbe med ljudmi omejeno predvsem na nekatere zahodno- in srednjeafriške države. Maja 2022 pa so se primeri okužb z virusom opičjih koz, ki povzroča vročino, bolečine v mišicah in izpuščaje na koži, začeli hitro širiti po vsem svetu. Izredne razmere so tedaj trajale med julijem 2022 in majem 2023. V epidemiji, ki je zajela približno 90.000 oseb, je umrlo 140 ljudi. Leta 2022 so opičje koze v angleščini preimenovali v mpox, da bi se izognili stigmatizaciji, ki izhaja iz prvotnega imena. Primeri okužbe z virusom mpox so bili v letu 2022 potrjeni tudi v Sloveniji. Od potrditve prvega primera 18. maja 2022 do zadnjega 20. septembra 2022 smo v Sloveniji imeli 47 primerov mpox.

Obstajata dve različici virusa, prva je endemična za osrednjo Afriko, druga pa je nova, bolj nalezljiva, znanstveniki so jo opisali kot »najnevarnejšo do zdaj«, piše BBC. Kot navaja Nacionalni inštitut za javno zdravje, se virus opičjih koz lahko prenese na ljudi ob stiku z okuženo živaljo (največkrat prek glodavcev ali primatov), okuženim človekom ali človeškimi telesnimi tekočinami, ki vsebujejo virus. Prenos med ljudmi je lahko tudi kapljičen. Okužba se širi med ljudmi, ki so med seboj v tesnem stiku.

Klinični potek bolezni je običajno blag. Simptomi bolezni so zvišana telesna temperatura, glavobol, bolečine v mišicah, otekle bezgavke, mrzlica in izčrpanost. Običajno se razvije tudi izpuščaj. Ta se pogosto začne na obrazu, nato pa se razširi na druge dele telesa, vključno z genitalijami. Izpuščaj gre skozi različne faze in je podoben noricam ali sifilisu, preden se končno oblikuje krasta, ki pozneje odpade.

Regionalni direktor WHO za Evropo Hans Kluge je pred dnevi nekoliko umiril javnost, ki se boji, da izbruh mpoxa pomeni novi covid. Tudi odbor EU za zdravstveno varnost meni, da za zdaj ni zdravstvene krize zaradi mpoxa v Evropi. Kot je dejal Kluge, virus v evropski regiji kroži v različici, imenovani clade 2, od prejšnjega izbruha leta 2022. Po njegovih besedah je v Evropi vsak mesec zaznanih približno sto primerov te različice virusa. Izbruh pred dvema letoma je bil obvladan zahvaljujoč močnemu nadzoru, cepljenjem in neposrednemu sodelovanju najbolj prizadetih skupin, je še pojasnil.

Prav pravočasen nadzor bolezni in cepljenje sta tisto, kar onemogoča širjenje bolezni. Tako so se tudi v Gazi ob izbruhu primera otroške paralize v Svetovni zdravstveni organizaciji odločili, da bodo konec avgusta in septembra po vsej Gazi izvedli cepljenje, da bi preprečili širjenje krožeče različice poliovirusa tipa 2. Cepivo bi zagotovili več kot 640.000 otrokom, mlajšim od deset let. Vsaj 95-odstotna pokritost s cepljenji v vsakem krogu kampanje je potrebna za preprečitev širjenja otroške paralize in zmanjšanje tveganja njenega ponovnega pojava glede na resno motene zdravstvene, vodne in sanitarne sisteme na območju Gaze. 

Priporočamo