Elektrodistributerji so pripravljeni na obračun omrežnine po novem načinu s 1. oktobrom. Gre za pomembne spremembe, ki so nujne, da bo omrežje zmoglo večje obremenitve, ki jih bo prinesla večja elektrifikacija ogrevanja in prometa, poleg tega prinašajo pravičnejše plačevanje omrežnine, je dejala direktorica Agencije za energijo Duška Godina.
Eden od ciljev novega sistema obračunavanja omrežnine je, da bi odjemalce spodbudili k takšni rabi omrežja, da bi del porabe razporedili v obdobja dneva, ko je omrežje sedaj manj obremenjeno. S tem bi lahko bil obseg naložb v omrežje nižji oz. bi jih lahko zamaknili.
Pet odstotkov brez naprednih merilnih naprav
Hkrati naj bi bil obračun omrežnine bolj pravičen, saj naj bi vsak odjemalec plačal za uporabo omrežja toliko, kolikor ga dejansko uporablja, in ne tako kot sedaj, ko nekateri plačujejo premalo, nekateri pa preveč glede na svojo uporabo. To omogoča merjenje porabe na 15 minut, kar je po besedah vodje agencije trenutno omogočeno za 95 odstotkov odjemalcev. Vsi bodo z naprednimi merilnimi sistemi po zagotovilih elektrodistribucijskih podjetij opremljeni konec leta 2025.
Novost bo tudi pet časovnih blokov, pri čemer bodo v posameznem dnevu trije, ter nižja (poletna) in višja (zimska) sezona. Najdražjega bloka ne bo v nižji sezoni, najcenejšega pa ne v višji sezoni. Kot doslej bo najcenejša uporaba omrežja od 22. do 6. ure, sledila bo omrežnina v obdobjih srednje obremenitve omrežja, tj. med 6. in 7. uro, 14. in 16. uro ter 20. in 22. uro, ter najvišja omrežnina v času visoke obremenitve omrežja, med 7. in 14. ter 16. in 20. uro. Cilj je z nižjo omrežnino spodbuditi premik porabe v obdobje dneva, ko so sedaj obremenitve omrežja manjše.
Dodatno plačilo pri špekulativnem zniževanju
Pri odjemalcih, ki so že sedaj bili varčni in ki elektriko uporabljajo za kuhanje ter druga običajna opravila v gospodinjstvu, prilagajanje najverjetneje ne bo prineslo nobenega učinka, poudarja Godina. Odjemalci, ki pa se odločajo ali pa že imajo energetsko intenzivnejše porabnike (se ogrevajo na elektriko, polnijo doma električno vozilo, ogrevajo bazen ...), pa bodo imeli priložnost prilagajanja odjema.
Elektrooperater bo odjemalcu glede na njegovo rabo v zadnjem letu, upoštevaje tudi vrhunce porabe, določil dogovorjeno obračunsko moč. Ob morebitni prilagoditvi porabe bo lahko odjemalec to obračunsko moč znižal (prilagoditev bo mogoča vsak mesec), a ne prenizko, saj bo za preprečevanje špekulativnega zniževanja uvedena varovalka - dodatno plačilo, ko bo dogovorjena moč presežena.
A se to plačilo v prehodnem obdobju dveh let za gospodinjske in male poslovne odjemalce ne bo zaračunalo. Bodo pa odjemalci obveščeni, kdaj so dogovorjeno moč presegali. Agencija svetuje, da se v prehodnem obdobju dogovorjene obračunske moči ne spreminja, saj odjemalec po spremembi ne bo več oproščen plačila omrežnine za presežno moč.
Tudi če se bo kdo v prehodnem obdobju odločil npr. za nakup toplotne črpalke, mu ni treba spremeniti dogovorjene moči, saj bo to upošteval elektrooperater pri določitvi dogovorjene moči za naslednje leto. Ta bo namreč vsako leto na podlagi pretekle rabe določil dogovorjeno moč za naslednje leto, o tem bo obvestil vsako leto na računih za junij, julij, avgust in september, je pojasnila Godina.
Kaj kažejo izračuni: kdo bo plačal več?
Povprečnemu gospodinjskemu odjemalcu, ki zdaj plačuje 7 kW moči in letno porabi 4000 kWh elektrike, se bo po izračunih agencije ob nespremenjenih navadah glede porabe elektrike letni strošek omrežnine, ki predstavlja okoli četrtino končnega zneska na položnici, nekoliko znižal. Tudi pri odjemalcih, ki se že danes ogrevajo s toplotno črpalko in imajo višjo porabo električne energije, npr. med 7000 in 9000 kWh, nimajo pa sončne elektrarne, bo letni strošek za omrežnino nižji, razlika pa je odvisna tudi od tega, ali je tak odjemalec že vlagal v ukrepe učinkovite rabe energije.
Lastniki sončnih elektrarn, ki so vključeni v shemo letnega net meteringa, v primeru več proizvedene energije, kot jo bodo prevzeli iz omrežja, ne bodo plačali nič za energijo in tudi omrežnine za energijo ne. Bodo pa plačali več iz naslova moči, kar pa je odvisno od njihovih porabnikov in navad.
»Odjemalec, ki ima npr. toplotno črpalko in je do zdaj plačeval dobrih 90 evrov, bo po novem za omrežnino plačeval približno 200 evrov letno, torej približno 110 evrov več, hkrati pa bo oproščen prispevka za obnovljive vire energije, in bo zato letno iz tega naslova plačal med 80 in 90 evrov manj,« je pojasnila Godina.
Večjo spremembo lahko pričakujejo gospodinjstva, ki imajo sončno elektrarno ter imajo več energetsko intenzivnih naprav (toplotna črpalka, bazen, savna, električni avtomobil). Letni strošek omrežnine bi se s sedanjih 65 evrov zvišal na okoli 304 evre, ker je tak odjemalec do zdaj plačeval bistveno nižje moči od doseženih.
»A prav ta odjemalec ima potencial, da s prilagoditvijo porabe in znižanjem dogovorjene moči letni strošek omrežnine zniža in bo oproščen prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije,« je navedla.
Spremembe bodo tudi pri poslovnih odjemalcih, a ne vseh. Mali poslovni odjemalci, teh je več kot 97.000, bodo plačevali nižje stroške, saj je tudi za njih do zdaj bila obračunana administrativno določena moč.
»Nekaterim odjemalcem na srednji napetosti se bo omrežnina zvišala za med sedem in 25 odstotkov, nekaterim se ne bo, kar pa ne bo imelo pomembnega vpliva na njihov končni znesek stroška za oskrbo z električno energijo, saj omrežnina pri teh odjemalcih znaša med sedem in 14 odstotkov,« je ocenila Godina.
Pri intenzivnem industrijskem odjemu, ki je priključen na visoko napetost, bo zvišanje zneska omrežnine največje; v primeru, ki ga navaja agencija, s ceno zakupljene električne energije v višini 167 evrov na MWh za 117 odstotkov. A je pri tej skupini odjemalcev delež omrežnine v končnem znesku najnižji; trenutno znaša med tremi in štiri odstotki, po novem sistemu bo za omenjeni primer med štirimi in petimi odstotki.
To po mnenju Godine ne more bistveno vplivati na poslovanje podjetja. Ker večji del končnega stroška, okoli 80 odstotkov, predstavlja energija, imajo podjetja na dinamičnem trgu veliko potenciala za vplivanje na končni strošek z aktivnostjo pri zakupu energije, dodaja vodja agencije.
Z novim letom konec regulacije cen
Novi obračun se bo odrazil na položnicah novembra, ki bodo izdane za oktober, ko bo sicer še zadnji mesec nižje sezone obračuna omrežnine. Tako bo občutnejša razlika s položnicami za november, ki bo prvi mesec štirimesečne višje sezone.
Z novim letom je za gospodinjstva pričakovati dodatne spremembe na položnicah, saj se izteče regulacija cen za 90 odstotkov porabe za gospodinjstva, poleg tega bodo gospodinjstva - z izjemo imetnikov sončnih elektrarn - predvidoma znova plačevala prispevek za OVE. Vlada je v prizadevanjih za znižanje inflacije gospodinjstva oprostila plačila slednjega za zadnja dva meseca leta 2023 in celotno leto 2024.
Večkratna prestavitev
Uvedba novega obračuna omrežnine je bila sprva predvidena 1. januarja letos, a so jo zamaknili na 1. marec, da sistema ne bi uvajali sredi zimske sezone, nato je bila zaradi dodatnega časa za testiranje obračuna premaknjena na 1. julij, končno pa na 1. oktober. Zdaj so informacijski sistemi na novi obračun pripravljeni.
Spremembe na tem področju so po besedah direktorice potrebne, ker bo treba zaradi pričakovanega povečanja porabe elektrike, med drugim zaradi povečane elektrifikacije pri ogrevanju in v prometu zaradi opuščanja fosilnih goriv ter posledično povečanih obremenitev omrežja okrepiti distribucijski sistem.
Potrebne naložbe so po zadnjem razvojnem načrtu za obdobje 2025-2034 ocenjene na skupno 4,48 milijarde evrov. Finančni vir teh naložb elektrodistributerjev je omrežnina za distribucijski sistem, katere višino določa Agencija za energijo, ki potrebna sredstva opredeli za petletno obdobje, višino tarif pa določi za eno leto vnaprej.
Tožba elektrodistribucijskih podjetij
Do vključno leta 2026 se ocenjeni obseg pobrane omrežnine ne bo spremenil, za distribucijski sistem znaša 277 milijonov evrov letno (vključno z omrežnino za prenosni sistem 373 milijonov evrov), nato pa je v naslednjem petletnem obdobju, 2027-2032, glede na načrte razvoja omrežij ocena, da bi se omrežnina morala povišati za 76 odstotkov na 488 milijonov evrov, pri čemer bi največji skok lahko bil že z 2026 na 2027, za 29 odstotkov, je povedala Godina.
Prav zato se po njenih besedah ne sme več zgoditi ukrep oprostitve plačila omrežnine, ki ga je takratna vlada sprejela v času energetske draginje in pred državnozborskimi volitvami, ko so bili vsi odjemalci oproščeni plačila omrežnine za tri mesece. Agencija je zato morala elektrooperaterjem znižati priznano donosnost in prejeli so za skoraj 100 milijonov evrov manj sredstev. Elektrodistribucijska podjetja so sicer vložila tožbo zoper odločitev agencije, sodišče pa o zadevi še ni odločilo. »A če jim bo pritrdilo, bomo to, česar smo bili odjemalci oproščeni, morali plačati,« je povedala Godina.
