»Večkrat me vprašajo, ali je kombinirani volilni sistem res najboljši. Moj odgovor je: ni najboljši za vse države in za vse večne čase, je pa najboljša 'druga izbira' za jutrišnjo Slovenijo, saj uspešno kombinira odlike ostalih sistemov,« pravi ustavni pravnik dr. Ciril Ribičič z Inštituta za ustavno pravo. Tako on kot njegov kolega ustavni pravnik dr. Peter Jambrek z Inštituta za ustavno ureditev in človekove pravice sta prepričana, da je po dobrih treh desetletjih samostojne države že čas, da v Sloveniji končno dogradimo volilni sistem. Skupaj sta uredila knjižico z naslovom Ali je kombinirani volilni sistem primeren za jutrišnjo Slovenijo, v kateri se zavzemata za uvedbo dobro premišljene kombinacije večinskega in proporcionalnega sistema.
Čeprav se je več kot 70 odstotkov volivcev na posvetovalnem referendumu pred letom dni izreklo za uvedbo preferenčnega glasu na volitvah v državni zbor, je opozicija takšen zapis v ustavo onemogočila. Ustavna pravnika dr. Ciril Ribičič in dr. Peter Jambrek zdaj predlagata, naj se politika v prihodnjem mandatu odloči za uvedbo kombiniranega volilnega sistema, ki bi enakopravno upošteval prednosti večinskega in proporcionalnega sistema, hkrati pa bi pomenil tudi uresničitev večinske podpore, ki so jo volivci namenili prednostnemu glasu. Takšna rešitev bi izpolnila zahteve privržencev tako večinskega kot proporcionalnega volilnega sistema.
Poleg njiju so pri pripravi knjižice s svojimi prispevki sodelovali še nekateri ugledni slovenski pravniki: dr. Jernej Letnar Črnič, dr. Albin Igličar, dr. Dragica Wedam Lukić, dr. Jurij Toplak in dr. Saša Zagorc.
Malo tako, malo drugače
Po predlaganem sistemu bi volivci v vsakem od 44 volilnih okrajev z večinskim glasovanjem izvolili po enega poslanca, 44 poslancev pa bi izvolili s strankarskih in drugih list na podlagi prednostnega glasu.
Volitve po večinskem sistemu bi bile zelo podobne glasovanju na predsedniških in županskih volitvah, volitve z drugim glasom pa volitvam evropskih poslancev iz Slovenije. To je tudi odgovor na morebitne pomisleke o zapletenosti glasovanja po kombiniranem sistemu. Če bi spremembe volilnega sistema sprejeli v prvi polovici naslednjega mandata, bi volivci, poslanci in politične stranke imeli dovolj časa, da se prilagodijo novi ureditvi.
Po besedah dr. Ribičiča knjižica dveh ustavnopravnih inštitutov, ki sta se v preteklosti zavzemala za različne rešitve, na kratko pripoveduje, da kombinirani sistem vsebuje odlike proporcionalnega sistema (kandidatnim listam pripadajo poslanski sedeži glede na delež osvojenih volilnih glasov), večinskega (vračanje k pozitivnim izročilom izbire najboljšega poslanca, izbranega v volilnem okraju, iz katerega izhaja in v katerem ima poslansko pisarno za povezavo med volivci in državo), prednostnega glasovanja (o izvolitvi strankarskih kandidatov odloča število prednostnih glasov, ne izbira vodstva politične stranke). Knjižica je po obliki in obsegu majhna, vendar lahko iz nje vsaka poslanka oziroma poslanec in sploh vsakdo, ki ga to zanima, razbere odlike in pasti kombiniranega volilnega sistema.
»Tako kot kritike o zapletenosti kombiniranega sistema je na trhlih nogah tudi trditev, da so nujne ustavne spremembe, saj kombinirani sistem v celoti izpolnjuje tozadevno določbo zadnjega odstavka 80. člena Ustave, ki pravi, da se poslanci volijo »po načelu sorazmernega predstavništva ob štiriodstotnem volilnem pragu za vstop v državni zbor, pri čemer imajo volivci odločilen vpliv na dodelitev mandatov kandidatom,« poudarja Ciril Ribičič.
Vsak pri svojem
S knjižico so po njegovih besedah želeli povedati tudi, da ne bomo prišli nikamor, dokler bodo vsi politiki oziroma stranke vztrajali vsak pri svojem. »Prednost tega predloga je, da sva predlagatelja znanstvena inštituta, ki sta se do zdaj zavzemala za nasprotne rešitve. Morebitno odločanje o tem bi tako ali tako padlo šele po volitvah v naslednji sklic državnega zbora. Pri zadevah, ki se odločajo z dvotretjinsko večino, je treba vključiti vse stranke in poslanske skupine ter jih postaviti v enak položaj. Predlog po navadi pade v vodo, če ga oblikuje koalicija sama in skuša naknadno dobiti dodatne glasove. V tem primeru namreč stranke opozicije napadajo druga drugo kot izdajalsko, če podpreta koalicijski predlog,« razlaga dr. Ribičič.
Kaj bi bilo, če bi tak sistem imeli že prej, je le ugibanje. A po Ribičičevem prepričanju bi državljani s takšnim volilnim sistemom nesporno izvolili bolj kakovosten parlament, bolj profesionalno sestavo in tudi polarizacija na dva bloka bi bila manj izrazita. Vse to vodi do bolj kakovostne zakonodaje. Vendar se stranke slej ko prej bojijo, da bi imeli neposlušne predstavnike, ki bi mislili s svojo glavo in ne bi upoštevali tistega, kar sklenejo v strankah, temveč bi glasovali po svoje, tako, kot jim narekuje ustava. Nekateri so opozarjali na švicarski model, kjer vlado sestavljajo vse stranke, ki dosežejo pomembnejši del podpore. Če bi kaj takšnega z volilnim sistemom dosegli tudi pri nas, potem bi morali začeti drugače gledati na opozicijo in hkrati bi tudi opozicija morala drugače gledati na soodgovornost za sprejete odločitve.
Več anomalij
Nedvomno pa bi se moralo po Ribičičevem mnenju spremeniti to, kar se dogaja zdaj. Anomalija je denimo, da gre zdaj nek bodoči minister kandidirat na volitve celo v dva volilna okraja, pri čemer pa sploh ne namerava delati kot poslanec, temveč je že vnaprej njegov cilj izključno delovanje v vladi. Anomalija je tudi to, da stranka lahko kandidate razporeja po vsej Sloveniji ne glede na njihov domicil oziroma, od kod so. »Vsi, ki se zavzemamo za kombiniran sistem, mislimo, da je korak naprej tudi prednostni glas, ki bi pomembno okrepil moč volivcev nasproti političnim strankam. Toda dolgoročno za stranko, ki resno misli in dela, ne more biti slabo, če bi prilagajala svoje kadrovske rešitve glede na volilne izide.
Naslovnica knjižice simbolično ponazarja dve reki, ki sta tekli ločeno in se zdaj stikata. »Idejo, da se povežemo, je dal dr. Jambrek. Prav on je bil doslej znan kot najbolj zagret pristaš večinskega volilnega sistema. Kot razloži v svojem prispevku, je po njegovem prepričanju še vedno najboljši večinski sistem, vendar je kot druga izbira sprejemljiv kombinirani sistem kot zlata sredina, kompromis. Dolgoročno gledano smo lahko optimisti, ne glede na to, ali bo uresničen v celoti ali v dveh etapah, najprej prednostni glas in potem celovito,« dodaja dr. Ribičič, ki se je za takšen volilni sistem zavzemal že pred tremi desetletji. Prepričan je, da bo kombinirani volilni sistem postopno prevladal v svetu in pri nas, ker preprečuje stopicanje na mestu ali zaletavanje iz ene v drugo skrajnost in nazaj.
