December in prednovoletno praznično vzdušje letos še odločneje trkata na vrata. Z radijskih postaj se vse od oktobra razlegajo božični napevi, trgovske police se že nekaj časa šibijo pod ponudbo praznične dekoracije, dodatno pa za presenečenja in praznično vnemo letos skrbi tudi aktualna vlada z deljenjem božičnice, zimskega dodatka za upokojence, boljših pogojev za zdravnike urgentne medicine, ugodnejših davčnih olajšav za vse zaposlene … To še ni vse; lastnikom nezakonitega orožja bi ponudila odpustke, vsem državljanom pa brezplačen dostop do umetne inteligence.
600 milijonov evrov za božičnico
Po hitrem postopku in brez pretiranega posluha za delodajalce je vlada dobre štiri mesece pred iztekom mandata poskrbela, da bodo zaposleni še letos prejeli božičnico. Znašala bo 639 evrov oziroma polovico minimalne plače in bo obvezna. Delodajalci jo bodo morali zaposlenim nakazati do 18. decembra, le v primeru nelikvidnosti podjetja jo bodo lahko izplačali z zamikom, vendar najkasneje do 31. marca prihodnje leto. Zaradi te izjeme je vlada božičnico naposled uradno preimenovala v zimski dodatek. Težko je namreč govoriti o božičnici, če jo bodo nekateri zaposleni prejeli šele tik pred veliko nočjo. Država bo za zimski dodatek 190.000 javnim uslužbencem namenila okoli 120 milijonov evrov, zasebni delodajalci pa še približno 480 milijonov evrov, kar pomeni, da bo »božičnica« državo in zasebne delodajalce skupaj stala okoli 600 milijonov evrov.
Gospodarstveniki so sicer grozili, da bodo zaradi enostranske odločitve vlade o obveznem dodatnem strošku izstopili iz ekonomsko-socialnega sveta, a se naposled za to niso odločili. Prav tako je malo verjetno, da bi nasprotniki odločitev izpodbijali na sodišču oziroma z vetom državnega sveta. Bolj kot prihranek bi si s tem nakopali vsesplošno jezo ljudi.
Dodatnih 87 milijonov je vlada ta mesec namenila upokojencem. Zimski dodatek, ki so ga upokojenci kot pomoč za preživetje v vsesplošni draginji prvič dobili lani, z letošnjim letom postaja stalnica. Lani je bil dodatek odvisen od višine pokojnine, tokrat bo za vse prejemnike polne pokojnine enak in bo znašal 150 evrov. V primeru, da upokojenci ne prejemajo polne pokojnine ali je niso prejemali vse leto, jim bo odmerjen v sorazmernem delu. Prejeli ga bodo vsi, ki prejemajo pokojnino ali nadomestilo iz invalidskega zavarovanja in so letos že prejeli letni dodatek. Nakazan bo najkasneje do 19. decembra oziroma najpozneje s pokojnino za mesec maj 2026, če jim bo pravica priznana naknadno.
Povprečnemu zaposlenemu 130 evrov več
Nekaj več denarja naj bi prihodnje leto na svoje račune prejeli tudi vsi zaposleni. Vlada je namreč s predstavniki sindikatov dosegla dogovor o uskladitvi olajšav in lestvice za odmero dohodnine za leto 2026, kar bo pozitivno vplivalo na neto plače. Dogovor mora v okviru zakona o izvrševanju proračunov potrditi še parlament. Na ministrstvu za finance so izračunali, da bodo zaposleni z minimalno plačo zaradi doseženega dogovora prihodnje leto pri neto plači pridobili okoli 220 evrov letno, zaposleni s povprečno plačo okoli 130 evrov letno, zaposleni s plačo v višini dveh povprečnih plač pa okoli 250 evrov letno.
Pred volitvami je vlada poskrbela še za zdravnike urgentne medicine. Z novelo zakona o zdravniški službi, ki jo je pretekli teden poslala v obravnavo v parlament, daje možnost zdravnikom urgentne medicine, ki se pri svojem delu soočajo z velikimi psihičnimi in fizičnimi obremenitvami, da se proti koncu kariere preselijo na nekoliko mirnejše delovno mesto družinskega zdravnika, pri tem pa ohranijo (višjo) plačo urgentnega zdravnika. Vlada je prepričana, da bi s to ugodnostjo na dolgi rok povečala število tako družinskih kot urgentnih zdravnikov. Če bo zakon sprejet, bodo urgentni zdravniki, »ki želijo po dolgoletnem napornem delu nekoliko manj stresno službo, lahko delali tudi kot družinski zdravniki in ohranili plačo specialista, kar doslej ni bilo mogoče,« je dejal podpredsednik vlade Matej Arčon.
Zastonj umetna inteligenca
Presenečenj pa s tem še ni konec. Ko je predsednik vlade Robert Golob minuli teden z vlado obiskal svojo domačo Goriško, je napovedal še eno darilo: brezplačen dostop do orodij umetne inteligence za vse. Vlada je že objavila razpis za oblikovanje nacionalne platforme za generativno umetno inteligenco, do katere bi imeli dostop posamezniki, zaposleni v različnih javnih in zasebnih podjetjih ter raziskovalci. Golob si želi, da bi bila Slovenija med prvimi državami na svetu, ki bi omogočila kaj takšnega. Prepričan je, da bi si mladi s tem ne le potešili radovednost, ampak še hitreje razvijali nove ideje. »Predvsem pa jim bomo omogočili neke vrste prednost pred sovrstniki po svetu,« je dejal ob razkritju ideje.
Ne le darila, vlada bi delila tudi odpustke. Poseben odpustek bi tokrat namenila tistim, ki bi policiji sami predali nedovoljeno orožje oziroma orožje, za katero nimajo veljavne orožne listine. V tem primeru jih ne bi doletela nobena kazen ali druga sankcija. »Z dopolnitvijo zakona se daje imetnikom orožja oziroma streliva brez veljavne orožne listine in imetnikom nedovoljenega orožja oziroma streliva (tudi eksplozivno orožje, kot so bombe, mine, granate) možnost izročitve tovrstnega orožja oziroma streliva policiji. Ukrep je začasen in velja do 31. januarja 2026,« pojasnjujejo na vladi. Policija bo lahko prejeto orožje oziroma strelivo uničila, ga podarila muzejem ali uporabila za izobraževanje policistov.
Poskuse legalizacije (predvsem med zbiratelji orožja) je Slovenija imela v letih 2001, 2004, 2009 in 2021, a velikega odziva ni bilo. Tokrat ne gre za legalizacijo orožja, ampak za poskus države, da bi ljudje nelegalno orožje predali. Strokovnjaki za varnost ukrep pozdravljajo, a poudarjajo tudi, da si ne gre delati prevelikih utvar. Nelegalnega orožja kriminalnih združb tudi ta odpustek ne bo zbezal na plano.
