Kadar beseda nanese na »najboljše vseh časov«, je treba biti zelo previden. Predvsem pa na različnih področjih upoštevati različne komponente, različna merila. Pri čemer je na marsikaterem ključna komponenta – čas. Ne denimo pri glasbi (nemara si na tem mestu lahko izposodimo verz skupine Hazard – so najlepše pesmi že napisane?) ali na kakšnem drugem umetniškem področju, od slikarstva do kiparstva, pa še marsikje drugje ne. Takoj ko je vsaj malce bolj vpletena tehnologija, pa je razglašanje nečesa kot najboljšega vseh časov v absolutnem smislu precej težka zadeva, saj je napredek tako silovit, da denimo vsako leto dobimo pametni telefon, ki je najboljši vseh časov. A če upoštevamo, kako prelomen je bil dejansko kakšen drug in kakšno revolucijo je pomenil v svojem času, je, četudi danes neuporaben, najboljši vseh časov lahko kakšen drug. In zelo podobno je v športu – ko pogledamo posnetke različnih športnih legend izpred pol stoletja ali več, vse skupaj večkrat deluje kot počasen posnetek dandanašnjih tekmovanj, zato je jasno, da takrat najboljši danes v istem športu ne bi imel kaj iskati. A po drugi strani je lahko v takratni konkurenci izstopal še bolj, uveljavil kakšno še bolj revolucionarno tehniko, osvojil še več lovorik kot današnji najboljši in podobno.
Kakorkoli, takšne in podobne debate so, o tem smo globoko prepričani, brez smisla in kvečjemu bi se lahko poenotili glede tega, kdo denimo spada med deset najboljših vseh časov. A hkrati so izjemno, celo vedno bolj priljubljene. Pred časom, ko je v formuli 1 kraljeval Lewis Hamilton, je bila tako precej burna tista, ali je Britanec najboljši voznik vseh časov, ali ni to še naprej Michael Schumacher, nemara celo Ayrton Senna? Jasno, tudi tu ni bilo enotnega zaključka, se je pa od tedaj do danes zgodilo nekaj nepričakovanega. Tako popolna dominacija nizozemskega dirkača Maxa Verstappna v dirkalniku Red Bulla, da je domala jasno, da se bo, če se že ne, tudi on počasi uvrstil v te debate. Sploh po tem, ko je pred dnevi četrtič zapored osvojil naslov svetovnega prvaka!
Dirkaška družina
To mu sicer ni uspelo v tako velikem slogu kot v prejšnjih dveh sezonah, ko je leta 2022 najprej nov rekord po številu zmag v eni sezoni postavil s petnajstimi in ga nato lani še presegel s kar 19 zmagami na 22 dirkah ter vmes mimogrede dosegel še največ zaporednih zmag v zgodovini (10). V tej sezoni je tako dosegel »le« devetih zmagah. A naslov je seveda naslov in s četrtim zaporednim je Verstappen postal šele peti dirkač v zgodovini, ki mu je uspel tak dosežek (po Juanu Manuelu Fangiu, Michaelu Schumacherju, Sebastianu Vettlu in Lewisu Hamiltonu, štiri naslove, a ne zaporedne, ima še Alain Prost), s skupno že 63 zmagami pa se je po številu teh prebil že na tretje mesto, za Schumacherja (91 zmaga) in Hamiltona (105). Pri čemer je Schumi za vse zmage potreboval dobrih 14 let in je bil ob zadnji star 37 let, Hamilton pa jih je osvojil v dobrih 17 letih in je ob zadnji štel 39 let. Verstappen je medtem svoje zmage nanizal v osmih letih in pol ter je šele pred kratkim dopolnil komaj 27 let! Pri čemer tako niti ni čudno, da je bil s 17 leti najmlajši dirkač, ki je kdajkoli nastopil v formuli 1, z 18 leti pa tudi najmlajši, ki je kadarkoli zmagal na posamični dirki. Je pa bil od njega kot svetovni prvak vseeno mlajši Sebastian Vettel, ki mu je to uspelo pri 23 letih, medtem ko jih je Verstappen štel 24.
Da je Max pristal v svetu avto-moto športa, je sicer zasluga njegovega očeta Josa, ki je prav tako dirkal v formuli 1, a ni bil pretirano uspešen. Med letoma 1994 in 2003 je na 106 dirkah zbral vsega 17 točk ter imel le dve uvrstitvi na stopničke, zmage pa nobene. Da ga bo sin močno prekašal, je bilo tako jasno že zelo kmalu, sicer pa ni le oče tisti, po katerem je Max podedoval dirkaške gene. Mama Sophie Kumpen je bila denimo uspešna tekmovalka v kartingu, dirkala sta tudi Maxov dedek Robert, in sicer v kartingu ter reliju, in dedkov brat Paulo, ki je tekmoval v vzdržljivostnih relijih, precej znan je tudi mamin bratranec Anthony, ki ima v svoji vitrini pokal za zmago na dirki 24 ur Spa Francorchampsa.
A Max ne pušča dvoma o tem, kdo je najzaslužnejši za njegov uspeh. »Če ne bi bilo mojega očeta, zagotovo ne bi bil, kjer sem. Odkar je nehal dirkati v formuli 1, je ves čas posvetil temu, da mi uspe. Tudi pred tem sva veliko časa preživela skupaj, bil je moj mehanik za gokarte. Iz Belgije ali Nizozemske sva se s kombijem vozila po celotni Evropi, da sem lahko tekmoval,« se spominja Max Verstappen, ki ima zaradi staršev tako belgijsko (po mami) kot nizozemsko (po očetu) državljanstvo. Rojen je bil v Hasseltu v Belgiji, a tekmovati je vselej želel za Nizozemsko, saj se, kot je nekoč dejal, v srcu bolj počuti Nizozemca.
Kmalu premagoval starejše
Da bo želja po dirkanju v Maxovem življenju prevladala nad vsemi drugimi, je oče Jos sicer začutil že pri Maxovih štirih letih. »Poklical me je in jokal, da gleda gokart dirko, da vozijo otroci in da bi tudi on rad tekmoval z njimi. Tedaj sem se zavedel, kako bo potekalo njegovo življenje. Kmalu sem opazil, da je izredno nadarjen voznik. Če ne bi bil, se mu ne bi tako posvetil, saj je vožnja gokartov zahteven posel, še posebej če tekmuješ po vsej Evropi,« se je spominjal Jos Verstappen.
Max je tako na prvi dirki v kartingu nastopil pri sedmih letih, njegovi konkurenti so jih šteli enajst, vseeno pa je zmagal. »Že pri devetih letih je nato prišel v kategorijo pionirjev. Dobro se spomnim, da sem ga vsak petek pobral po šoli in sva se odpeljala v Italijo, kjer je dirkal celoten konec tedna, v nedeljo popoldne pa sva krenila na pot domov. To je bilo 1250 kilometrov v vsako smer! Marsikateri otrok bi hitro obupal, on pa je tako užival, da vam ne morem opisati z besedami,« je dodal Jos. Leta 2014 je nato vstopil v formulo 3 in že takoj pritegnil pozornost lovcev na talente v formuli 1. Najhitrejši in najbolj odločni so bili pri Red Bullu in mladega vzhajajočega zvezdnika so privabili v svojo ekipo. Nekaj časa se je nato kalil pri moštvu Toro Rosso, za katerega je debitiral leta 2015, leto kasneje pa je že bil član Red Bulla. Pri katerem je torej nanizal vse silne uspehe in član katerega bo ostal vsaj do konca sezone 2028.
Več kot dovolj časa torej, da svoje ime s še debelejšimi črkami vpiše v zgodovino formule 1, čeprav ga, kolikor gre sklepati po vzponu nekaterih ekip in spremembah znotraj njegove, pri tem čaka težje delo kot v zadnjih sezonah.