Skorajda ni tedna, ko znanstveniki ne bi v svet poslali informacij o novih odkritjih na področju zdravljenja raka in s tem vlivali upanja vedno novim bolnikom druge najpogostejše bolezni sodobnega časa. Pred kratkim so nov terapevtski pristop predstavili raziskovalci in raziskovalke slovenskega Kemijskega inštituta. Ugotovili so, da z vnosom proteinov, imenovanih citokini, lahko povzročijo celično smrt rakavih celic in krepijo imunski sistem. Te dni je na naše zaslone priletela še bolj neverjetna novica: skupina južnokorejskih znanstvenikov je s pomočjo napredne analize celičnih sprememb pri raku debelega črevesa odkrila, da obstaja »stikalo«, ki lahko bolne rakave celice vrne nazaj v popolnoma zdravo stanje. Čeprav je dognanje trenutno še povsem teoretično in brez praktičnih dokazov, gre za preboj, ki bi lahko v onkologijo prinesel revolucijo.
Napredek na področju zdravljenja raka razkriva že bežen vpogled v slovenski register raka. Ženska, ki je pred 40 leti zbolela za rakom dojke, je imela komaj nekaj več kot polovično možnost (62 odstotkov), da preživi naslednjih pet let. Ženska, ki se z rakom dojke sooči danes, ima neprimerljivo večjo srečo: življenja se bo lahko s skoraj 90-odstotno zanesljivostjo veselila tudi čez pet let.
Na Onkološkem inštitutu v Ljubljani največ zaslug za vse večje možnosti za preživetje bolnic z rakom dojke pripisujejo napredku v zdravljenju, ki postaja vse bolj pisano na kožo posameznici. »Individualizirano zdravljenje omogoča bolj ciljno usmerjene terapije, prilagojene specifičnim značilnostim bolnika in tumorja, kar prispeva k boljšim izidom zdravljenja,« so nam pojasnili. Kaj pa presejalni program Dora, ki slovenske ženske že od leta 2008 vabi na preventivne preglede? Na Onkološkem inštitutu pravijo, da učinka tega programa na izboljšanje preživetja še ne vidijo, saj bo potrebno daljše časovno spremljanje, da bi lahko celovito ovrednotili njegov vpliv. Dodajajo pa, da jim že sedaj posredni kazalniki, kot sta delež v presejanju odkritih rakov dojk, manjših od enega centimetra, in stadij raka ob odkritju, kažejo, da program učinkovito deluje.
Najbolje prav pri raku dojk
Na Onkološkem inštitutu največji napredek pri zdravljenju in preživetju spremljajo prav pri raku dojk, dobri so tudi rezultati pri kožnem melanomu, malignih limfomih ter tumorjih testisa in jajčnikov. V zadnjem obdobju jih z optimizmom navdaja še napredek pri pljučnem raku. Leta 1985, torej pred štirimi desetletji, so bili obeti ob odkritju pljučnega raka slabi, petletnega preživetja ni bilo deležnih niti pet odstotkov moških bolnikov in niti dva odstotka obolelih žensk, medtem ko je danes petletno preživetje pri moških prvič preseglo 30 odstotkov, pri ženskah pa 22 odstotkov. Napredek sta prinesla tarčno zdravljenje in imunoterapija. »Tarčno zdravljenje vključuje uporabo monoklonskih protiteles in majhnih molekul, kot so tirozin kinazni zaviralci, ki zavirajo znotrajcelične signalne poti ter tako preprečujejo rast in širjenje tumorja. Imunoterapija je posebej učinkovita pri rakih, kot so kožni melanom, trojno negativni rak dojk, nekatere vrste pljučnega raka, nekatere vrste ginekoloških rakov in nekateri raki prebavil. Uporabljamo tudi kombinacije imunoterapije in tarčnih zdravil, tako pri zdravljenju razsejane bolezni, kjer je cilj zmanjšanje tumorja, podaljšanje preživetja in izboljšanje kakovosti življenja, kot tudi pri zgodnji fazi bolezni, kjer je cilj popolna ozdravitev,« največje novosti, ki prinašajo napredek pri zdravljenju, opisujejo na Onkološkem inštitutu.
Ti podatki so dobrodošli predvsem v luči pričakovanj, da se bo število ljudi z izkušnjo raka v prihodnje še povečevalo. V Sloveniji vsako leto za rakom v povprečju zboli več kot 17.000 ljudi, med nami pa živi že več kot 130.000 sodržavljanov, ki jim je bila kadarkoli v življenju postavljena diagnoza rak.
Pri redkih rakih napredek počasnejši
Vseeno v onkologiji obstajajo področja, kjer napredek ni tako hiter, kjer bolniki še vedno čakajo na »čudež«. V odgovoru na vprašanje, zakaj se metode zdravljenja pri nekaterih rakih razvijajo hitreje kot pri drugih, na Onkološkem inštitutu poudarjajo dva ključna dejavnika: pogostnost neke vrste raka in poznavanje njegove biologije. Razvoj novejših tarčnih terapij se je, razumljivo, najprej osredotočil na raka dojk, saj gre za najpogostejše rakavo obolenje pri ženskah. Pri redkejših rakih, kot je rak trebušne slinavke, pa je napredek počasnejši. Bolezen ima še vedno zelo slabo prognozo. »Tako je tudi zato, ker je rak trebušne slinavke izjemno odporen na klasično kemoterapijo, zato znanost že več let intenzivno išče nove terapevtske pristope, ki bi lahko ciljno vplivali na specifične receptorje ali mutacije v rakavih celicah. Na srečo se z napredkom v razumevanju biologije raka tudi pri prognostično slabših oblikah odkrivajo nove možnosti za sistemsko zdravljenje, kar vzbuja upanje na boljše izide zdravljenja v prihodnosti,« na Onkološkem inštitutu ostajajo optimistični tudi na področju redkejših rakov.
Kaj šteje več?
Ko je nekdo soočen z boleznijo, ga ponavadi zanima dvoje: v kakšni fazi razvoja je bolezen in kakšne možnosti zdravljenja mu ponuja medicina. Katera informacija je zanj pomembnejša: da je bil rak odkrit zgodaj ali da zanj obstajajo najsodobnejše možnosti zdravljenja? »Oboje,« so jasni na Onkološkem inštitutu, »tako zgodnje odkritje kot najsodobnejše možnosti zdravljenja so ključnega pomena za preživetje ob diagnozi raka, kombinacija pa je osnova za optimalno zdravljenje. Zgodnje odkritje omogoča, da raka diagnosticiramo v zgodnjih fazah, ko je zdravljenje navadno bolj učinkovito, možnosti za ozdravitev pa večje. Hkrati so najsodobnejše možnosti zdravljenja, kot so tarčne terapije, imunoterapija in napredne oblike radioterapije, ključne za izboljšanje izidov pri bolnikih z bolj agresivnimi ali napredovalimi oblikami raka.«
Slovenija je v zadnjih letih po ugotovitvah evropske komisije in Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) dosegla velik napredek na področju zdravljenja in obravnave raka, ima pa še priložnost izboljšave predvsem na področju preventive. Po ocenah OECD bi lahko med letoma 2023 in 2050 s primarno preventivo v Sloveniji preprečili več tisoč primerov raka – z zmanjšanjem uporabe tobaka bi lahko preprečili 6714 primerov raka, z zmanjšanjem onesnaženja zraka 2403 primere, z zmanjšanjem pojava debelosti 1059 primerov, z zmanjšanjem škodljivega pitja alkohola pa dodatnih 529 primerov raka.
