Globoko pod ledom Južnega oceana, v temi, kjer naj bi vladala le redka in enolična favna, so znanstveniki odkrili živahno, natančno organizirano mesto. Pravo ribjo metropolo! Ne gre za tisoče, temveč za več deset milijonov ribjih gnezd, ki se kot enoten organizem raztezajo na območju, velikem kot Malta.
Odkritje, objavljeno v znanstveni reviji Current Biology, je bilo popolno naključje. Februarja 2021 je bila nemška raziskovalna ladja Polarstern na odpravi s ciljem preučevanja oceanskih tokov in vpliva podnebnih sprememb.
Med rutinskim opazovanjem morskega dna s sistemom kamer OFOBS (Ocean Floor Observation and Fathometry System), ki so ga vlekli za ladjo, so operaterji na zaslonih pričakovali običajno blatno puščavo. Namesto tega se je pred njimi odprl neverjeten prizor: krožne vdolbine, druga za drugo, do koder je segel pogled.
Pomislili na napako
»Sprva smo mislili, da gre za napako na kameri ali morda geološko posebnost,« je v izjavi pojasnil dr. Autun Purser z Inštituta Alfreda Wegenerja, ki je vodil odpravo. »Toda ko smo nadaljevali, se je vzorec ponavljal. Kilometrsko dolgo območje je bilo posejano z gnezdi.«
Ne gre za majhno najdbo. Znanstveniki ocenjujejo, da kolonija pokriva najmanj 240 kvadratnih kilometrov in vsebuje približno 60 milijonov aktivnih gnezd. V skoraj vsakem od njih je bila odrasla riba, ki je budno stražila svoje ikre.
Prebivalec te ledene metropole je jonahova ledena riba (Neopagetopsis ionah). Gre za izjemno bitje, prilagojeno temperaturam pod lediščem. Njegova kri je skoraj prosojna, saj nima hemoglobina – beljakovine, ki v telesih večine vretenčarjev prenaša kisik. V ledeno mrzli vodi je dovolj kisika, da se ta absorbira neposredno v plazmo.
Kar je biologe najbolj presenetilo, ni zgolj število, temveč natančna organizacija rib. Gnezda, v premeru približno 75 centimetrov in globoka 15 centimetrov, so bila razporejena v presenetljivo enakomernem vzorcu – približno tri gnezda na kvadratni meter.
Ta prostorska ureditev ni naključna. »Kaže na izjemno kompleksen socialni in prostorski mehanizem,« je še pojasnil dr. Purser. Vsaka riba varuje svoj mali teritorij, hkrati pa bližina sosedov omogoča kolektivno zaščito pred plenilci po principu, znanem kot »sebična čreda«.
Izbrana lokacija
Zdi se, da je lokacija kolonije natančno izbrana. Leži na območju, kjer se na površje dviga razmeroma »topla« (okoli dve stopinji Celzija) globokomorska voda, bogata s hranili. Ta stalni dotok hrane, predvsem planktona, omogoča vzdrževanje tako goste populacije na mestu, ki bi sicer veljalo za biološko puščavo.
To odkritje radikalno spreminja znanstveno razumevanje antarktičnih ekosistemov. Doslej neznana kolonija s skupno biomaso, ki presega 60.000 ton, ni samo biološka zanimivost, pač pa je ključni steber celotne prehranjevalne verige.
Raziskovalci so že dolgo opažali, da se tjulnji v Weddllovem morju pogosto zbirajo in potapljajo prav na tem območju, čeprav ni bilo jasno, zakaj. Odgovor je zdaj na dlani: kolonija ledenih rib je zanje ključna restavracija, redni in bogati vir hrane.
»Predstavljajte si, da bi odkrili prej neznani deževni gozd sredi puščave. To odkritje je takšnega obsega,« je še komentiral dr. Purser.
Odkritje prihaja v kritičnem času. Antarktika se segreva hitreje kot večina planeta. Ledene plošče, ki ščitijo te globokomorske habitate, so vse bolj nestabilne.
Edinstveni ekosistem
Ta edinstveni ekosistem, ki je obstajal skrit pred človeškimi očmi morda tisočletja, je izredno ranljiv. Znanstveniki opozarjajo, da bi lahko že majhne spremembe v temperaturi vode ali kislosti morja, ki jih prinašajo podnebne spremembe, ogrozile preživetje teh specializiranih rib in celotne mreže življenja, ki je odvisna od njih.
Najdba 60 milijonov gnezd je tako postala najmočnejši argument doslej za nujno razglasitev Weddllovega morja za morsko zavarovano območje. Če tega edinstvenega ekosistema ne zaščitimo zdaj, svarijo biologi, ga lahko izgubimo, še preden nam ga bo sploh uspelo v celoti razumeti.
