Na poljih ob tihem naselju Naarn v Zgornji Avstriji, kjer se Donava lenobno vije proti vzhodu, je oktobra 2023 idilično jutro prekinil dogodek, ki je pretresel vso državo. Tisto, kar se je začelo kot rutinska telovadba za 60-letno tekačico, se je končalo z nasiljem, ki je sprožilo nacionalno razpravo o varnosti, odgovornosti lastnikov in zakonodaji glede nevarnih pasem.
Danes, več kot dve leti pozneje, je tamkajšnje deželno upravno sodišče napisalo zadnje poglavje te mračne zgodbe. Odločitev je dokončna: tudi preostali ameriški staffordshirdski terierki, psici Peanut in Cookie, ki sta bili vpleteni v napad, bosta evtanazirani.
Zadnji poskus obrambe
Lastnica psov, 38-letna ženska, ki je bila v napadu tudi sama poškodovana, je v zadnjih mesecih bíla intenzivno pravno bitko, da bi rešila življenje preostalih dveh živali. Prvi pes, samec Elmo, je bil usmrčen še isti dan, ko se je zgodila tragedija. Javnost in preiskovalci so ga takoj prepoznali kot glavnega agresorja. Toda usoda Peanut in Cookie je ostala v negotovosti – vse do tega petka.
Obramba lastnice je temeljila na proceduralnem manevru. Sodišču je zatrjevala, da živali nista več v njeni lasti, temveč sta bili podarjeni specializiranemu trenerju psov, ki bi ju lahko rehabilitiral. Argument je bil jasen: če psici nista več pri lastnici, ki je bila obsojena zaradi grobe malomarnosti, in sta v rokah strokovnjaka, ali ne bi smeli dobiti druge priložnosti?
Sodišče je ta argument zavrnilo s hladno pravno logiko. V sodbi so zapisali, da veljaven prenos lastništva na trenerja pravno ni bil nikoli ustrezno izveden. Še pomembneje pa je, da sodišče ni dopustilo nobenega dvoma o vpletenosti živali.
Znanost proti sentimentu
V čustveno nabitih primerih napadov živali se pogosto pojavljajo nasprotujoče si pripovedi. Lastniki trdijo, da so njihovi ljubljenčki zgolj sledili krdelnemu nagonu ali da niso aktivno sodelovali pri napadu. V primeru pri Naarnu pa je bila znanost neizprosna.
Sodišče se je oprlo na forenzične dokaze, ki so bili zbrani v kazenskem postopku. Analiza DNK je razkrila srhljivo podrobnost: v globokih ugriznih ranah žrtve niso našli samo sledi Elma. Prisotna je bila tudi DNK obeh psic. »Povzeto to pomeni, da je bilo v kazenskem postopku zelo natančno ugotovljeno, kateri psi so sodelovali pri smrtonosnem napadu,« je zapisano v obrazložitvi sodbe.
Mit o tem, da sta psici zgolj opazovali napad dominantnega samca, je bil s tem ovržen. Sodelovali sta pri trganju, ki je povzročilo tako hude poškodbe, da je žrtev izkrvavela na kraju samem.
Zakonodaja, napisana s krvjo
Ta primer presega zgolj usodo treh psov in tragične žrtve, saj je postal katalizator za zakonodajne spremembe v Avstriji, državi, ki je znana po svoji ljubezni do psov, toda hkrati po strogem redu.
Decembra 2024, leto dni po incidentu, je Zgornja Avstrija drastično zaostrila zakonodajo o psih. Novi zakon je neposredna posledica tega, kar se je zgodilo na poljih pri Naarnu. Prej so obstajale sive lise in možnosti za rehabilitacijo nevarnih psov. Danes je zakon bolj neusmiljen: če ugriz psa povzroči smrt človeka, se žival avtomatsko kategorizira kot posebej nevarna.
Posledica tega je obvezna usmrtitev. Po novem zakonu ni več prostora za preizkuse nevarnosti ali vedenjske ocene strokovnjakov, na katere se je sklicevala obramba. Zakonodajalec je presodil, da je tveganje preveliko. Sodišče je v svoji odločitvi poudarilo, da nova zakonodaja ne dopušča izjem niti možnosti pritožbe na podlagi potencialne prevzgoje.
Brazgotina na skupnosti
Medtem ko se pravni postopki zaključujejo, brazgotine v lokalni skupnosti ostajajo. Naarn, nekoč mirna občina v okrožju Perg, je postal sinonim za nevarnost tako imenovanih vojnih pasem. Poljska pot, kjer je ugasnilo življenje 60-letne ženske, je opomin na nepredvidljivost narave in odgovornost človeka.
Lastnica psov, ki je bila sprva hospitalizirana zaradi lastnih poškodb, ki jih je utrpela, ko je skušala obvladati svoje živali, zdaj nosi breme kazenske obsodbe za uboj iz malomarnosti in izgubo vseh treh živali. Za družino žrtve pa nobena sodna odločitev, pa naj bo še tako stroga, ne more povrniti izgube.
