Kot vsaka stvar v življenju lahko dotrajajo tudi simboli. Tudi ti ne uidejo zobu časa, sploh če so mu prepuščeni, leta pa tiho, a hitro in neusmiljeno tečejo. Minljivost počasi srka tudi eno najbolj znanih stavb v Zasavju, ki je kmalu ne bo več. Stavba v centru Trbovelj, imenovana Kupola, je svojevrsten, celo edinstven objekt iz leta 1974, ki je poseben zaradi oblike in barve. Spominja na polovico pomaranče. Zaradi slednjega se je objekta prijelo tudi ime Pomaranča. Pred desetletji je objekt kot diskoteka zaslovel tudi onkraj občinskih meja, danes pa ga po letih propadanja rušijo. Dela trenutno sicer stojijo, a s pomladjo naj bi stvari šle naprej.
Objekt, ki ga je projektiral gradbeni inženir Tone Berce, je v Sloveniji desetletja kasneje, po več kot 50 letih, še vedno edini tovrstne oblike, ki se sicer uradno imenuje Fullerjeva kupola. Tudi za časa bivše Jugoslavije je trboveljska Kupola štela za edinstveno. Objekt je že kmalu po zgraditvi postal priljubljeno stičišče najstniške generacije. Poleg kluba Sonce v tedanjem Partizanu drugih lokacij za zbiranje mladih in zabavo takrat še ni bilo.
Kasneje je na Slačniku med Trbovljami in Zagorjem nastala še ena vseslovensko znana in priljubljena diskoteka Mesečina, v Kupoli pa je bil sloviti Disko Li. Decembra so v Kupoli gostili tudi novoletna srečanja, sindikalne zabave, obiske Dedka Mraza, različne šolske prireditve in podobno.
Zlata disko leta
Zlata leta Kupole so bila konec sedemdesetih in osemdeseta leta, kar je bil tudi zenit disko glasbe. Poleg diskoteke in predvajanja glasbe s kaset in gramofonskih plošč so v Kupoli gostili tudi znana jugoslovanska glasbena imena tistega časa. V začetku devetdesetih so bila najboljša leta že mimo. Objektu s konstrukcijo iz fiberglasa z odlično statiko in okrogle oblike, ki je bila najboljša za prezračevanje in kroženje zraka, so se nakazovali drugačni časi. Z likvidacijo Gostinskega podjetja Rudar, v sklopu katerega sta med drugim delovala tudi kegljišče in Hotel Rudar, ki je bil pozneje preurejen v stanovanja, so se napovedovali slabi časi tudi za Kupolo.
Po diskoteki je v objektu delovala živilska trgovina pa picerija in nato bife, pred leti pa je objekt zaprl vrata in začel vidno propadati. Prišlo je do razbitij, konstrukcija in plošče so začele rjaveti in pokati, na strehi in v žlebovih so začela poganjati drevesa, v notranjosti je bila umazanija, navlaka, uničena in dotrajana oprema, vlaga, plesen in podobno. Zaradi propadanja je objekt začel kaziti podobo mesta, občani so imeli številne pripombe in kritike, naredilo pa se v zvezi s tem dolgo ni nič. Tudi kakšne konkretne ideje, v kaj preurediti objekt, ni bilo. Prav tako ne denarja in interesa. Po strokovnih ocenah je zaradi prepuščenosti zobu časa prenova nesmiselna in tudi predraga.
Kmalu samo še spomin
Objekt je nazadnje na dražbi odkupil trboveljski podjetnik in gostinec Lilo Hamiti. Kar je ostalo od nekdaj znane stavbe in ene od zasavskih znamenitosti, namerava porušiti, na parceli najprej urediti parkirišča, kasneje pa stanovanjski blok s podzemnimi garažami. Slednje bi bile v prostorih prav tako že nekdanjega kegljišča, ki je pod Kupolo.
Današnja mladina legendarno Kupolo pozna le kot zanemarjeno in propadajočo lupino, ki kazi mestno jedro, čeprav so njega dni vanjo prihajali od povsod in je vrelo od življenja ter dogajanja. Nekateri pa tudi iz pripovedovanj in spominov staršev ali starih staršev. Slednji generaciji imata na zlate čase Kupole lepe spomine. Pod pomarančnim olupkom so odraščali, se zabavali, plesali, se družili, prijateljevali, rojevale in minevale so simpatije in ljubezni. Predvsem pa so bila to najlepša leta življenja, leta mladosti, ki so takrat bila veliko brezskrbnejša kot danes in ki se jih najraje spominja sleherni, ne glede na generacijo.
