Kar seješ, to žanješ. Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade. Kdor visoko leta, nizko pade. Kar nekaj pregovorov ustreza zaključku ne prav uspešne košarkarske kariere Nica Harrisona, ki je zaradi zamenjave Luke Dončića kot glavne zvezde Dallasa postal najbolj osovraženi generalni menedžer katerega koli kluba v zgodovini NBA. Vsaj v Dallasu bo sicer še vedno osovražen, le menedžer ni več in težko se bo našel še kak klub, ki bi ga želel zaposliti.
Navijači dosegli svoje
Tak razplet seveda ni bil nepričakovan, saj je že kmalu po menjavi, ki so jo nekateri označili za najslabšo potezo ne le v NBA, ampak v katerem koli športu nasploh, postalo jasno, kdo je potegnil krajšo. Los Angeles je z Luko že lani nizal zmage in se prebil na tretje mesto v zahodni konferenci, Dallas pa je večinoma izgubljal in se mu ni uspelo uvrstiti v končnico. Slednje se jim je sicer obrestovalo, saj so zaradi tega ob obilici sreče dobili možnost prve izbire iz nabora letošnjih novincev in v svoje vrste pripeljali nadarjenega Cooperja Flagga. A to ni moglo pomiriti Dallasovih navijačev. Luka je namreč svojo osmo sezono v NBA začel najbolje doslej in postavljal nove mejnike, saj je kot prvi po Wiltu Chamberlainu v prvih petih tekmah sezone v povprečju dosegel kar 40 točk na tekmo, po desetih tekmah pa je kot prvi dosegel povprečje 34 točk in po 8,9 skoka in podaje na tekmo.
Na drugi strani je Dallas kljub Nicovi napovedi, da bodo brez Luke igrali boljšo obrambo in laže zmagovali, tudi v novi sezoni večinoma izgubljal in se znašel pri repu lestvice, zato so vse glasneje odmevali vzkliki: »Odpustite Nica!« Z obližem v obliki najobetavnejšega novinca si je nasprotno od prejšnje sezone, ko si je tekme raje ogledal na skrivaj, vsaj upal na tribune, a mu je ob zadnjem obisku moralo postati jasno, da se njegov čas pri Dallasu izteka. Vzkliki niso potihnili niti v zadnjih sekundah, ko je Dallas proti Milwaukeeju še imel možnost izenačenja s prostimi meti, že prej pa so kamere ujele nenavaden prizor tik ob igrišču, kjer se je z guvernerjem kluba Patrickom Dumontom dolgo in mirno pogovarjal navijač v majici Lakersov z Lukovo številko na hrbtu. Še isti večer je 18-letni Nicholas Dickanson radovednim medijem razkril, da je Dumontu žal za menjavo in da bi se rad odkupil navijačem. Mladi navijač, ki je vnet Lukov oboževalec in si zaradi bogatih staršev lahko privošči sezonsko vstopnico na najdražjih sedežih, je k lastniku sicer prisedel, ker se mu je na željo svojega očeta moral opravičiti za incident nekaj tekem prej, ko je po spletu zakrožil posnetek istega mladeniča, ki je šel mimo Dumonta, ga nadrl in mu pokazal sredinec.
Že naslednji dan je Dumont poklical Harrisona v svojo pisarno in mu sporočil, da prekinjajo pogodbo z njim. Še bolj kot pogovor z mladim navijačem je k odločitvi verjetno prispevalo dejstvo, da so navijači Dallasa nezadovoljstvo s klubom in Nicom izražali ne le s skandiranjem, ampak tudi s slabšim obiskom tekem. Letos se je namreč prvič po obdobju pred Lukovim prihodom spet zgodilo, da dvorana tudi uradno ni bila več razprodana. Novinar Tim McMahon je te dni razkril še, da se je po tistem porazu lastnik pogovarjal tudi s prejšnjim glavnim lastnikom Markom Cubanom, ki je že nekaj časa lobiral za Harrisonovo zamenjavo. »Zdi se, da Cuban ne želi več biti le najbogatejša klubska maskota,« napoveduje znova večjo vlogo nekdanjega lastnika. Ta je po več milijard vredni prodaji kluba izgubil vpliv v njem prav zaradi Harrisona, ki je odgnal tudi številne druge klubske veljake, uslužbence in igralce.
Med njimi je tudi nesporna legenda kluba Dirk Nowitzki, ki se je kmalu po Nicovem prihodu čutil odrinjenega, po Lukovem odhodu pa je namesto na tekme Dallasa raje hodil na tekme Lakersov. »Že zdavnaj bi lastniki morali povleči to potezo. Preveč ovir in motenj je bilo, preveč negativne energije. Navijači Dallasa so zelo zvesti in strastni. Vedel sem, da nesmiselne Lukove menjave ne bodo nikoli preboleli, saj je bila skregana z razumom in resničnostjo,« se je te dni oglasil Nowitzki, ki mu je klub postavil spomenik, kakršnega so navijači nekoč želeli postaviti tudi Luki.
Luke ni maral
Mnogi še vedno ugibajo, kaj je sploh botrovalo nerazumni in samomorilski potezi, s katero si je Harrison skopal grob. Poznavalci menijo, da si je po predlanskem uspehu kluba začel domišljati, da je za to najbolj zaslužen kar sam s svojimi nakupi in prodajami, hkrati pa so mu kot fanatičnemu privržencu zdrave prehrane šle zelo v nos Lukove ne najbolj zdrave prehranjevalne navade. Zaradi tega je kmalu po svojem prihodu odpustil Caseyja Smitha, zadolženega za zdravje igralcev, kondicijskega trenerja Jeremyja Holsappla in maserja Caseyja Spanglerja, s katerimi se je Luka spoprijateljil in do njega menda niso bili tako strogi, kot si je želel Harrison. Nič kaj všeč mu ni bilo, da si je Luka potem sam plačeval kondicijskega trenerja Anžeta Mačka in nutricionista, ki ga je pripeljal iz Madrida.
Luko je želel disciplinirati ali pa mu zagreniti življenje tudi tako, da se je znebil vseh košarkarjev, s katerimi se je najbolj povezal – Jalena Brunsona, Bobana Marjanovića, Josha Greena in Donneyja Finneyja - Smitha. Bil naj bi tudi glavna ovira, da pred tremi leti niso podpisali pogodbe z Goranom Dragićem. »Odgnali so vse, ki sem jih imel rad,« je v začetku lanske sezone potožil Luka. Nekateri namigujejo celo na to, da Harrison ni prav naklonjen tujcem in da si za glavni obraz svojega kluba ni želel Evropejca. O prodaji mu očitno ni bilo težko prepričati o košarki ne prav poučenih novih lastnikov kluba, ki so prihranili dobrih sto milijonov dolarjev, ker jim z Lukovim odhodom ni bilo treba ponuditi rekordnega zneska 345 milijonov za sklenitev nove petletne pogodbe. Tak znesek bi Dončiću pripadel zaradi vseh doslej osvojenih nagrad (novinec leta in član najboljših peterk lige) s prvim klubom.
O Nicovi alergičnosti na Luko priča dejstvo, da je Anthonyju Davisu dovolil pripeljati lastno zdravniško ekipo, ki jo plačuje kar klub. A Davis, ki se je ob teksaški hrani medtem precej zredil, tekme spet izpušča, kar ni presenetljivo, če namesto 25-letnika pripelješ šest let starejšega veterana, nagnjenega k poškodbam, zaradi česar je že zdavnaj pridobil vzdevek Street Clothes (Civilna oblačila).
Harrison se lahko tolaži vsaj s tem, da ga niso odpustili na tako grd in nepričakovan način, kot je to storil sam, ko je Smitha vrgel iz službe kar prek zooma, ko je bil na obisku pri umirajoči materi. V svojevrstno tolažbo mu je morda lahko še dejstvo, da čisto povsod vendarle ni osovražen. Navijači Lakersov so mu za njegovo neumno potezo, zaradi katere so dobili Luko, tako hvaležni, da v šali predlagajo, da Nicu v Los Angelesu postavijo spomenik.
