Posebna enota švedske policije je te dni s helikopterjem izvedla dramatičen skok na ladjo v Baltskem morju. Na območju med Latvijo in švedskim otokom Gotland so presenetili posadko in v filmskem slogu pristali na krovu. Zakaj takšna dramatika? Nekaj ur pred tem je, kot sumijo, ladja 50 metrov pod morsko gladino prekinila enega od treh glavnih podatkovnih kablov, ki povezujejo Latvijo in Švedsko.
To je že tretji primer v zadnjih treh mesecih, ko so tamkaj namerno pretrgali pomembne kable. Nekateri zahodni strokovnjaki ocenjujejo, da gre za orkestrirano akcijo Rusije, ki tako izvaja pritisk. Prekinitev posameznih kablov sicer ne zaustavi interneta, lahko pa zmoti finančne transakcije, oteži dobavo energije in poveča napetosti na določenem območju. Takšno postopanje Rusije je tudi skladno s pričakovanji, da se bo na različne načine odzvala na napade na svoje ozemlje z zahodnimi raketami.
Katere primere so torej zaznali doslej? 7. oktobra 2023 naj bi ladja NewNew Polar Bear, registrirana v Hongkongu, poškodovala plinovod med Finsko in Estonijo ter dve optični povezavi: eno med Finsko in Estonijo ter drugo med Švedsko in Estonijo. 17. ali 18. novembra lani naj bi kitajska ladja Yi Peng 3 s sidrom sto kilometrov drsela po morskem dnu in poškodovala dva optična kabla: enega med Finsko in Nemčijo ter drugega med Švedsko in Litvo.
25. decembra naj bi naftni tanker Eagle S, registriran na Cookovih otokih, prekinil električni kabel Estlink 2 med Finsko in Estonijo.
Zdaj, 26. januarja, naj bi tovorna ladja Vezhen (pluje pod malteško zastavo) prerezala optični podatkovni kabel med Gotlandom in Ventspilsem, ki je v lasti latvijske javne radiotelevizijske hiše (LVRTC).
V zadnjih 15 mesecih je bilo tamkaj poškodovanih vsaj 11 kablov, zaradi česar je Nato že okrepil prisotnost na območju.
Kako se je odzvala Švedska? Švedska policija je prevzela nadzor nad ladjo v pristanišču Karlskrona in zdaj vodi preiskavo zaradi suma »velike sabotaže«.
Zakaj so se švedski policisti odzvali šele zdaj? Zdi se, da je to posledica kritik, saj so švedske oblasti novembra po nemarnem dovolile, da je osumljena ladja neovirano odplula na Dansko. Več kot mesec dni se takrat na krov ladje ni vkrcal preiskovalec. Tokrat so Švedi ukrepali bolj odločno.
Koliko škode je povzročene? Čeprav velika večina internetnega prometa poteka prek podmorskih kablov in je sistem zaradi številnih vzporednih povezav razmeroma odporen (po svetu je 530 kablovskih omrežij v skupni dolžini okoli 1,4 milijona kilometrov), tovrstni incidenti povzročajo predvsem zmedo, ki tudi nekaj stane. Latvijska javna televizija opaža rahlo povišanje odzivnega časa (po angleško »latence«), vendar ne tudi upada hitrosti interneta. Estonske cene elektrike so sicer nekoliko zrasle, toda do izpadov oskrbe ni prišlo. Škodo je torej težko neposredno oceniti v evrih, lahko pa govorimo o nekaj 100.000 evrov škode, morda celo o milijonu ali več.
Koliko časa potrebujejo za popravilo? Popravila optičnih kablov sicer trajajo več tednov, plinskih cevovodov in električnih povezav pa lahko tudi več mesecev.
Kaj je torej cilj Rusije? Motnje v telekomunikacijskih kablih, motenje signalov GPS in kibernetski napadi so v vojnem času pričakovane taktike. Glede na to, da so države okoli Baltika članice Nata, ki je tako ali drugače vpleten v vojno v Ukrajini, jih Rusi, kot kaže, vidijo kot nasprotnike. Tako bi pri teh incidentih lahko govorili o taktiki ustrahovanja, nagajanja, v vsakem primeru pa gre za dejanja s sporočilom.
Zadnji incident je po mnenju nekaterih sicer največja provokacija doslej. Zgodil se je vsega 12 dni po začetku Natove misije Baltic Sentry, katere namen je zaščititi kritično podmorsko infrastrukturo.
Pa bo Rusija s tem nadaljevala? Nekateri upajo, da je bil to zadnji tovrstni napad. Baltske države so se namreč zdaj odzvale odločneje. Po besedah podpolkovnika Joakima Paasikivija, enega vodilnih švedskih obrambnih strokovnjakov, je bil november za Švede »polovičarski« pristop, skoraj »fijasko«. Tokrat so delovali hitro in silovito – tako kot Finci pri incidentu z ladjo Eagle S.
Jih bo to res odvrnilo od sabotaž v bodočnosti? To bomo kmalu videli. Zaustavljanje takšnih ladij, ki morda prevažajo rusko blago ali nafto, ovira trgovanje, kar je v nekem smislu dodaten pritisk na rusko gospodarstvo. Finska policija omenjeno ladjo Eagle S še vedno preiskuje. To lahko traja tudi več mesecev. Enako lahko pričakujejo posadka in lastnik ladje Vezhen.
Kaj sledi? Po mnenju Paasikivija bodo storilci spremenili taktiko. Podmorska infrastruktura ostaja ranljiva tudi drugje po svetu, kjer nadzor ni tako strog, na primer v Tajvanski ožini. Atlantik je prepreden s kabli, ki so položeni različno globoko. Nihče pa v resnici ne ve, kakšno orodje oziroma orožje ima Rusija še na razpolago. V vsakem primeru se zdi, da zgodba, če se bo vojna nadaljevala, ni zaključena. Na srečo pa, kot kaže, nihče ni zainteresiran, da bi takšno nagajanje preraslo v kakšen večji spopad.
