Rubrika Vseveda Neda že več let informira in zabava bralce Nedeljskega. Tokrat na spletu objavljamo eno njenih najnovejših »modrovanj«. V resnici gre običajno za preklemansko pomembna vprašanja, odgovore pa Vseveda Neda (prave identitete ne razkrivamo) poišče tudi pri strokovnjakih, v literaturi in drugod. Dovoljena so vsa mogoča vprašanja, tudi komentarji ali mnenja. Pošljete jih lahko na neda@nedeljski.si.
Ob političnih in javnih razpravah o tem, kdaj so bile pokojnine najboljše in kdaj najslabše, se je oglasil naš bralec Jože. Takole pravi: »Jaz sem žal med tistimi, ki smo se upokojili v letih, ko je bil odmerni odstotek za moške zgolj 57, in temu primerno imam tudi pokojnino. Za 42,5 leta delovne dobe ne pridem niti do povprečne pokojnine. Upokojil sem se aprila 2019 v času vlade Janeza Janše. Zdaj, ko berem, da se bodo odmerni odstotki z novo pokojninsko reformo zvišali, me zanima, ali se lahko ponovno zaposlim za določeno obdobje in grem potem v ’penzijo’ po novi zakonodaji? Zanima me tudi, ali namerava sedanja vlada popraviti krivico, ki se je nam, ki smo se v tistem obdobju upokojevali, zgodila? Pritožili smo se že na vse mogoče inštitucije, zdaj naš primer obravnava Evropsko sodišče. Je tako težko odmerne odstotke popraviti za nazaj?«
Pot do dejstev
Res je, gospod Jože, da ste se upokojili ravno v letih, ko so bili odmerni odstotki najnižji. To so mi potrdili tudi na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ). Odgovor, ki so ga pripravili, je sicer malo širši, a zaključek je takšen: najnižji odstotek, na podlagi katerega so se upokojili moški po ZPIZ-2, je bil v obdobju od 1. 1. 2013 do 31. 12. 2019. Najnižji odstotek, na podlagi katerega so se upokojile ženske po ZPIZ-2, pa je bil v obdobju od 1. 1. 2017 do 31. 12. 2019. Morda je zanimivo pogledati še razmerje med povprečno plačo in povprečno starostno pokojnino. V letu 2004 je bilo to razmerje 70-odstotno, v letu 2013 61,7-odstotno, potem pa se je nekoliko dvigovalo in je znašalo v letu 2023 64,4 odstotka. Na spletni strani zavoda, v dokumentih Mesečni statistični pregled, boste lahko našli v razpredelnici podrobne podatke za obdobje med letoma 2017 in 2023.
Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so mi pojasnili, da pokojnine, uveljavljene v različnih obdobjih po različnih predpisih in ob upoštevanju zgolj enega elementa (kot je na primer odmerni odstotek), ki vpliva na višino pokojnine, niso medsebojno primerljive. Različni predpisi v preteklosti so namreč določali tako različne pogoje upokojevanja kot tudi različne načine izračunavanja pokojnin.
Prav tako velja pojasniti, da tudi upokojencev, ki so se upokojevali po veljavnem zakonu, vendar v različnih obdobjih (oziroma letih), pri odmeri pokojnine ne moremo enačiti. Upokojevali so se namreč po različnih pogojih zaradi določenega prehodnega obdobja postopnega uveljavljanja posameznih parametrov, ki vplivajo na višino pokojnine. Tako so se takoj po uveljavitvi ZPIZ-2 zavarovanci lahko upokojevali pod blažjimi pogoji kot tisti, ki so se upokojevali kasneje – tako v zvezi s pogoji za starostno upokojitev kot tudi v zvezi z obdobjem zajema let za izračun pokojninske osnove.
Težka primerjava
Pokojnin posameznih zavarovancev, ki so se upokojevali v različnih obdobjih, glede na vse navedeno torej ni mogoče neposredno primerjati, saj so se upokojevali v času veljavnosti popolnoma različnih upokojitvenih pogojev kot tudi popolnoma različnega načina določanja pokojninske osnove in višine odmernega odstotka. To pa posledično pomeni, da tudi ni mogoče izračunati višine njihovih pravic na podlagi trenutno veljavne odmerne lestvice, saj bi se pri morebitnem razmišljanju o preračunavanju višine prejemkov uživalcev pravic, ki so le-te pridobili po prejšnjih predpisih, nujno odpirala številna vprašanja, na primer, ali bi morali uživalci pravic za novo odmero izpolnjevati tudi pogoje, določene v sedaj veljavnem zakonu, in ali bi bilo treba na novo izračunati njihovo pokojninsko osnovo, od katere se odmerijo pravice (z upoštevanjem najugodnejšega povprečja osnov iz daljšega obdobja zaporednih let).
Zaključne misli
Na vaše vprašanje, kako bi bilo, če bi se zdaj zaposlili in ponovno upokojili, na ministrstvu pojasnjujejo, da bi se v primeru ponovne vključitve v zavarovanje in nato ponovne upokojitve zavarovancu, če je do tega upravičen, opravili trije izračuni: usklajena že priznana pokojnina, odstotno povečanje pokojnine in nova odmera pokojnine. Pri ponovni odmeri pokojnine oziroma odstotnem zvišanju pokojnine se upošteva odmerni odstotek, ki je bil upoštevan na podlagi pokojninske dobe ob predhodni uveljavitvi pravice do pokojnine (torej prvotno priznani odmerni odstotek). Ta odstotek se zviša za odmerni odstotek na podlagi pokojninske dobe, dopolnjene v času ponovne vključitve v zavarovanje, po določbi, ki velja v času ponovne uveljavitve pravice do pokojnine. Tako se lahko sami odločite, ali se vam to izplača.
