»Na teren nas pošiljajo z opremo, ki bi morala biti za odpis. Medtem ko so se iz pošte črpali milijoni za NKBM in Intereuropo, mi zaman prosjačimo za nove zaposlitve in obnovo voznega parka. Visok delež bolniških odsotnosti in odhodov sodelavcev sta še naprej stalnica Pošte Slovenije, kar vodi v preobremenjenost zaposlenih. V medijih prebiramo, da namerava delodajalec ob obstoječi Pošti Slovenije ustanoviti novo podjetje in nanj prenesti dejavnost dostave paketov, ki edina še nosi dobiček, medtem ko nam cene pisemskih storitev določa država in že dolgo ne pokrivajo več stroškov. Milijoni za NKBM in Intereuropo, poštarjem pa obrabljena kolesa.« Tako v zadnjih dneh sporočajo poštarji, združeni v Sindikat poštnih delavcev. Zaradi razmer, ki jim ne omogočajo več kakovostne dostave pisem, paketov in drugih pošiljk, so za 22. november napovedali začetek stavke. Stavki se bodo po napovedih pridružili tudi v drugem poštarskem sindikatu, Sindikatu delavcev prometa in zvez.
Lani pošto zapustilo 606 zaposlenih
Določene težave, ki jih izpostavljajo poštarji, potrjujejo tudi številke iz letnih poročil Pošte Slovenije. Lani je podjetje zapustilo 606 zaposlenih, na novo jim je uspelo zaposliti polovico manj oziroma 327 novih sodelavcev. Če je bilo v podjetju konec leta 2022 zaposlenih dobrih 8000 ljudi, jih je bilo leto dni kasneje 7800. Vsak dan lanskega leta je na delovnem mestu manjkala petina zaposlenih, nekaj zaradi dopustov in drugih odsotnosti, skoraj polovica pa jih je bila na bolniškem dopustu. »Lahko si predstavljate, kako je delati v takšnih razmerah,« komentira predsednik Sindikata poštnih delavcev Saša Gržinič.
Število pisemskih pošiljk se iz leta v leto zmanjšuje. Leta 2011 so poštarji prenesli več kot 280 milijonov pisem, leta 2022 so jih dostavili manj kot 190 milijonov. Bilanca stroškov univerzalne poštne storitve, katere ceno določa država, je že vrsto let negativna. Ideja o drobljenju pošte na dva dela – dobičkonosne pakete in usihajoča pisma – zato ni nič posebnega, je pa nevarna za zaposlene, ki bi »obtičali« v nedobičkonosni pisemski družbi. Na drugi strani imamo eksplozijo dostave paketov, potrošniki namreč vse pogosteje nakupujemo prek spleta. Poštarji in drugi dostavljalci so leta 2011 strankam na dom prinesli okrog devet milijonov paketov, leta 2022 pa so jih že več kot 23 milijonov. Med njimi tudi pralne stroje in drugo pohištvo. Vseeno je to slaba tolažba za Pošto Slovenije, saj v konkurenci številnih drugih dostavljalcev paketov izgublja svoj delež, četudi analize zadovoljstva strank kažejo, da so te najbolj zadovoljne prav z dostavo Pošte Slovenije. Kar 93 odstotkov anketiranih namreč svojemu poštarju zaupa, kar potrjuje tudi podatek, da se v očeh javnosti poklic poštarja uvršča na visoko tretje mesto, takoj za gasilci in reševalci.
Nosili bodo samo pošto s sodišč
Sindikalist Saša Gržinič pojasnjuje, da bodo med stavko vse svoje moči preusmerili na dostavo paketov, v pisemskem delu pa izvajali samo, kar jim nalaga zakonodaja. V praksi to pomeni, da v tem času ne bodo dostavljali razglednic in voščilnic, navadnih pisem, pisem iz centrov za socialno delo, niti položnic, časopisov ..., temveč zgolj nujno in priporočeno sodno pošto ter pošto drugih upravnih postopkov. Povedano drugače: poštni promet bo obstal. »Stavka je napovedana v času, ko je povečan obseg dela s paketi. S terena pa vemo, da ste jih stranke precej bolj vesele kot položnic,« Gržinič pojasnjuje, zakaj takšna odločitev in da njihova jeza ni usmerjena v stranke, temveč v politične menedžerje, ki v podjetju vedno najdejo denar za špekulacije, medtem ko zaposlene na teren pošiljajo brez ustrezne in varne opreme.
»Ponovno poslušamo, da ni sredstev za razvoj pošte in da je treba število zaposlenih v dostavi in za poštnimi okenci zmanjšati, kljub dejstvu, da je visok delež bolniških odsotnosti in odhodov sodelavcev še naprej stalnica Pošte Slovenije, posledično pa preobremenjenost zaposlenih. Že več let zaman opozarjamo, da naš lastnik (SDH) od nas zahteva dobiček, čeprav so cene zakonsko obveznih storitev določene pri državni agenciji in že več let ne pokrivajo stroškov teh storitev. Kljub poslušanju obljub političnih strank, da bomo tudi na Pošti deležni spremembe zakonodaje in po vzoru velike večine evropskih držav deležni sofinanciranja poštne infrastrukture, se to ne bo zgodilo. Še več. Po naših neuradnih informacijah kaže, da je tudi Golobova vlada sprejela odločitev, ki je enaka odločitvi predhodne Janševe vlade, naj Pošta sama pokrije stroške iz poslovanja pisemskega prometa ter obenem sama vzdržuje državno poštno lastnino,« niza povode za stavko.
Od vodstva zahtevajo nove zaposlitve in s tem razbremenitev zaposlenih, nagrajevanje bolj obremenjenih delavcev, da ti ne bodo bežali k drugim delodajalcem, ter takojšnje naložbe v varno in zdravo delovno okolje in varen vozni park. »Naloga poslovodstva je, da Pošta Slovenije dela kakovostno in v korist ljudi, ne pa da se pripravlja teren za špekulantske prevzeme,« je kritičen Gržinič.
Država, kje si?
Tudi v Sindikatu delavcev prometa in zvez, drugem reprezentativnem sindikatu poštnih delavcev, menijo, da so razmere na Pošti Slovenije kritične. Tudi njih skrbita prenizko število zaposlenih in morebitno ločevanje Pošte na dva dela. »Naš cilj je, da se delodajalec zaveže, da bo, tudi če do drobljenja pride, ohranil raven pravic zaposlenih in poskrbel, da bo za vsa podjetja v skupini veljala enotna kolektivna pogodba. Ni namreč prav, da bi sodelavci, ki opravljajo delo poštarja, prejemali različne plače, če delajo v pisemskem ali paketnem delu,« so pojasnili v sindikatu ob napovedi stavke. Vztrajajo, da jih Pošta obvešča o morebitnem ukinjanju in preoblikovanju posameznih pošt. Zavzemajo se, da bi se ta mreža čim manj krčila, prepričani pa so, da bi morala k temu finančno prispevati tudi država ali lokalna skupnost. »Država zahteva, da se izvaja javna služba, hkrati pa pričakuje, da bomo na pošti z izvajanjem tržnih storitev ta strošek pokrili sami. To nujno pomeni večen pritisk na naše plače,« so navedli.
Vodstvo Pošte Slovenije je napoved stavke označilo za prenagljeno, saj da pogovori in usklajevanja s sindikati ves čas potekajo. Priznavajo, da se Pošta sooča z več kot polovičnim upadom pisemskih pošiljk v zadnjih desetih letih, kar jim otežuje pozitivno ekonomsko poslovanje. Prepričani so, da bi se stvari izboljšale s spremembo poštne zakonodaje, ki je bila nazadnje posodobljena pred 15 leti. »Z upadanjem pisemskih pošiljk namreč obstoječi standardi kakovosti in zahteve glede omrežja povzročajo visoke stroške pisemskega poslovanja ob bistveno nižjih količinah,« pravijo in za zgled postavljajo nekatere druge evropske države, ki so na svoja pleča prevzele del bremena za vzdrževanje široke dostopnosti poslovalnic in pogostosti dostave pisemskih pošiljk. V vodstvu Pošte napovedujejo širitev mreže paketomatov, posodabljanje voznega parka, nadaljnjo digitalizacijo storitev pa tudi prizadevanja, da do stavke ne bi prišlo.
