Trg dela se spreminja hitreje kot kadar koli doslej. Glavni krivci so umetna inteligenca, avtomatizacija in neizogibne demografske spremembe. Te spremembe ne vplivajo le na to, katera delovna mesta obstajajo, ampak predvsem na to, katere spretnosti podjetja iščejo pri kandidatih.
Napovedi so jasne. Svetovni gospodarski forum (WEF) v svojem poročilu The Future of Jobs 2025 napoveduje, da bo že do konca prihodnjega leta skoraj polovica vseh zaposlenih morala pridobiti nova znanja ali vsaj nadgraditi obstoječa.
Katere spretnosti so torej v ospredju?
V ospredje sicer prihajajo digitalne in analitične spretnosti, a delodajalci po svetu vse pogosteje ugotavljajo, da to ni dovolj. Iščejo ljudi, ki poleg razumevanja tehnologije hkrati znajo tudi sodelovati, voditi in motivirati. Zato postajajo izjemno iskane mehke kompetence, kot so komunikacija, prilagodljivost, sposobnost reševanja problemov in čustvena inteligenca.
Da ne gre le za modno muho, potrjujejo tudi podatki mednarodne raziskave Mercer Global Talent Trends 2025. Med petimi najbolj iskanimi kompetencami prihodnosti so: analitično razmišljanje, ustvarjalnost, učenje in prilagodljivost, čustvena inteligenca ter sposobnost dela z umetno inteligenco.
Delodajalci namreč ugotavljajo, da tehnologija sama po sebi ne prinaša rezultatov; potrebuje človeka, ki jo zna učinkovito uporabiti. Prav zato raste pomen sposobnosti, ki jih umetna inteligenca (vsaj zaenkrat) ne zna nadomestiti: sodelovanje, vodenje, empatija in učinkovita komunikacija.
Kako kaže Sloveniji?
Slovenski trg dela se novim zahtevam postopno prilagaja, vendar ne povsod enako hitro. Podatki portala MojeDelo.com kažejo, da se vrzel med znanji, ki jih imajo kandidati, in potrebami delodajalcev povečuje predvsem na področju informacijske tehnologije, strojništva, prodaje in zdravstva.
Andreja Šobar, vodja marketinga na MojeDelo.com, osvetljuje specifičen izziv: »Slovenski kandidati so pogosto zelo usposobljeni na strokovnem področju, a manj samozavestni pri samopredstavitvi in prepoznavanju lastnih prednosti«.
To pomeni, da v prihodnosti ne bo dovolj le tehnično znanje. Pomembno bo, da posameznik razume, katere njegove kompetence so prenosljive, in da zna delodajalcu pokazati, kako se lahko hitro uči, prilagodi in učinkovito sodeluje.
Ne glede na strokovno področje pa delodajalci hkrati vse pogosteje poudarjajo pomen komunikacije, samoiniciativnosti in odgovornosti.
Premik od življenjepisa k miselnosti
Po besedah Andreje Šobar tudi v Sloveniji opažajo pomemben premik: delodajalci ne iščejo več »popolnih življenjepisov«, temveč ljudi z ustrezno miselnostjo – tiste, ki se želijo učiti in znajo sodelovati.
Globalni podatki to potrjujejo: največja razlika med tistimi, ki bodo prihodnost sprejeli samozavestno, in tistimi, ki bodo ostali zadaj, je prav v odnosu do učenja. To se že dogaja, saj se več kot polovica zaposlenih danes že dodatno izobražuje, bodisi prek spletnih tečajev, internih akademij ali neformalnih izobraževanj.
»Podjetja se zavedajo, da bodo v prihodnje uspešna le, če bodo vlagala v ljudi – v njihove kompetence, razvoj in dobro počutje,« dodaja Šobarjeva. »Znanje ni več nekaj, kar pridobimo enkrat za vselej, temveč proces, ki traja vse življenje«.
Povezovanje tehnologije in človečnosti
Strokovnjaki se strinjajo, da prihodnost pripada tistim, ki bodo znali povezovati tehnologijo in človečnost. Odločilna bo kombinacija razumevanja umetne inteligence na eni strani in razvitih mehkih spretnosti na drugi. To bo ločilo iskane kadre od tistih, ki bodo pozabljeni.
Kot je sklenila Andreja Šobar: »Zaposlitev prihodnosti ne bo rezultat enkratne izbire, temveč nenehnega razvoja. Kdor bo znal vlagati vase, bo ostal zanimiv – zase in za trg dela«.
