Srhljive in nepredstavljive zgodbe o tujih sprevržencih, ki naj bi plačevali za to, da so s hribov nad obleganim Sarajevom lahko streljali na prebivalce, so po več kot 30 letih prišle tudi na italijansko tožilstvo. Državno tožilstvo v Milanu je sprožilo kazensko preiskavo o tako imenovanih vikend ostrostrelcih, so poročali italijanski mediji. Prihajali naj bi iz severne Italije, se zbirali v Milanu in Trstu, od tam pa naj bi jih pod pretvezo »humanitarne misije« prevažali na »strelske safarije« v Bosno. Cilj italijanske tožilske preiskave je identificirati zločince.
Na slovenskem vrhovnem državnem tožilstvu so nam povedali, da v zvezi z omenjeno preiskavo na naših državnih tožilstvih ne vodijo nobene preiskave. »Prav tako se na državno tožilstvo v zvezi z omenjeno zadevo pristojni organi tujih držav doslej niso obrnili,« so pojasnili. Enako pravijo na specializiranem državnem tožilstvu.
Slovenski dokumentarec vir informacij za preiskovalce
Marsikoga preseneča, da bosanski in italijanski organi omenjenih domnevnih zločinov niso preiskovali že prej. Pričevanja o tem so se pojavljala že v preteklosti. Med prvimi, ki je javno govoril o ljudeh, ki so v Bosno hodili izkušat ubijalski adrenalin, je bil pokojni tržaški pisatelj Marko Sosič. Podobne informacije je imel tudi italijanski novinar Luca Leone, ki jih je popisal v romanu I bastardi di Sarajevo (Sarajevske barabe).
Slovenski avtor Miran Zupanič pa je o evropskih »lovcih na ljudi« leta 2022 posnel dokumentarni film Sarajevo safari, v katerem viri omenjajo Američane, Kanadčane, Ruse in tudi Italijane. Tožilstvo BiH je navedbe iz filma začelo preiskovati pred tremi leti. Kazensko prijavo je namreč že po prvem predvajanju filma proti neznanim osebam vložila pretresena tedanja sarajevska županja Benjamina Karić, ki terja pravico za več kot 11.500 civilnih žrtev.
Italija preiskuje vikend zločince
Zdaj preiskavo vodijo tudi v Italiji. Pod prijavo na milansko tožilstvo se je podpisal pisatelj Ezio Gavazzeni. Zadevo ima v rokah tožilec Alessandro Gobbis. Pomemben del ovadbe na tožilstvo so tudi pričevanja ljudi v slovenskem dokumentarcu Mirana Zupaniča. Ključna je informacija vira iz BiH, da naj bi bosanska obveščevalna služba že leta 1993 obvestila lokalno izpostavo italijanske vojaške obveščevalne službe o najmanj petih Italijanih, ki so z Grbavice nad Sarajevom streljali na civiliste. Skupno naj bi bilo najmanj 200 Italijanov iz Torina, Milana in Trsta, ki so hodili na strelske vikende in se vračali v svoje normalno življenje, omenja časnik Il Giornale. A ne razkriva, od kod ta številka. V časniku La Repubblica objavljajo, da naj bi tujci plačevali od 80.000 do 100.000 evrov za take zločinske izlete, na katerih bi se pridružili srbskim ostrostrelcem. V Bosno naj bi jih ob petkih vodila posebna agencija, obstajal naj bi tudi nekakšen cenik, po katerem naj bi bilo streljanje na otroke najdražje.
V Zupaničevem dokumentarcu se je izpostavil Edin Subašić, upokojeni oficir vojske BiH, ki je delal kot obveščevalec. Subašić je, kot kaže, glavna priča tudi v italijanski ovadbi. V dokumentarnem filmu je povedal, da so ostrostrelci prihajali prek Italije v Beograd in nato v Pale, kjer so bili nastanjeni srbski vojaški častniki. Ti prevozi naj bi potekali z letalom iz Trsta, nato pa s helikopterji in vozili iz Srbije skozi vojno območje do Sarajeva, prek infrastrukture nekdanje srbske čarterske in turistične letalske družbe Aviogenex, ki je imela podružnico v Trstu, je pričal Subašić.
Profil teh civilnih ostrostrelcev je jasen: gre za bogate posameznike, strastne lovce, vajene legalnih safarijev, zasvojence z adrenalinom in željne »človeških trofej«, simpatizerje skrajne desnice, ljubitelje orožja s psihopatskimi ali sadističnimi nagnjenji …, našteva Ezio Gavazzeni za italijanske medije. Nekatera imena naj bi bila tožilstvu že poznana. Če bo preiskava potrdila očitke, jih bodo obtožili naklepnih umorov iz posebno krutih in podlih nagibov. Preiskava ne bo lahka. Še vedno naj bi obstajale priče, a naj bi bile pod pritiskom srbskih obveščevalcev, da bi to poglavje vojne v Bosni ostalo skrivnost. V Srbiji pa vse zanikajo. V obleganem Sarajevu je umrlo 11.541 ljudi, od tega 1601 otrok.
