»Ne drži trditev, da je evrske ponaredke nemogoče prepoznati s prostim očesom in da je to mogoče le s posebno ultravijolično lučko. Ponarejene bankovce lahko z nekaj vaje vsakdo prepozna z metodo otip-pogled-nagib, s katero je možno preveriti zaščitne elemente bankovcev, če seveda to metodo poznamo. Podrobno je opisana na spletnih straneh Banke Slovenije in Evropske centralne banke, pri tej metodi pa zadostuje že običajna svetloba brez posebnih pripomočkov,« poudarja Gregor Miklavčič, direktor oddelka za gotovinsko poslovanje na Banki Slovenije.
Gre tudi brez orodij
»Že na otip je mogoče zaznati, da je papir pri ponaredku bolj gladek in manj čvrst, deluje bolj plastično kot pristni bankovec. Poleg tega je pri pravem bankovcu možno otipati rahlo izbočene črtice oziroma reliefni tisk ob robovih bankovcev in na osrednjem motivu. Pri nagibu originalnega bankovca je na smaragdno zeleni številki mogoče opaziti premikajoč se svetlobni val. Druge zaščitne elemente, kot sta vodni tisk in varnostna nitka, je mogoče videti, če bankovec pogledamo proti kakršnemu koli viru svetlobe. Ponarejevalci sicer poskušajo imitirati zaščitne elemente, a pri tem večinoma niso prav uspešni. Najbolje je preveriti več zaščitnih elementov, vsak pa si lahko sam izbere, katere zaščitne elemente bo preverjal in pri katerih mu gre prepoznavanje najbolje od rok. Se je pa najprej treba naučiti, na kaj sploh biti pozoren,« razlaga Miklavčič.
Nekaj znanja in vaje je za prepoznavanje ponaredkov sicer zelo dobrodošlo, ne potrebujemo pa za to kakšnih posebnih orodij. »Kar tretjina ponaredkov, ki jih odkrijemo na ravni evrosistema, sploh ni delo kakšnih spretnih ponarejevalcev, ampak gre za navadne kopije oziroma tako imenovani filmski denar, na katerem pod zastavo EU namesto podpisa celo piše, da je to 'movie money' ali 'prop copy', ob robu pa je opozorilo, da ne gre za pristni denar,« opozarja sogovornik.
Kakšen poseben preplah pred poplavo evrskih ponaredkov sicer nikakor ni potreben. Verjetnost, da bi v Sloveniji ob rokovanju z gotovino naleteli na ponaredek, še vedno ostaja zelo majhna. Ni pa povsem zanemarljiva in se v zadnjih letih spet nekoliko povečuje. Najnovejših podatkov še ni, se je pa leta 2023 število ponarejenih bankovcev in kovancev, umaknjenih iz obtoka, povečalo.
Največ je petdesetakov
Tega leta je bilo v Sloveniji iz obtoka umaknjenih 1108 ponarejenih evrskih bankovcev in 7690 ponarejenih evrskih kovancev, kar je bilo v primerjavi z letom poprej povečanje za 16 odstotkov pri številu ponarejenih bankovcev in za 22 odstotkov pri številu ponarejenih kovancev. Medtem ko pri kovancih še naprej ostaja najpogosteje ponarejen dvoevrski kovanec, ki predstavlja kar 95 odstotkov vseh ponarejenih kovancev, se pri bankovcih povečuje število umaknjenih evrskih bankovcev višjih vrednosti, torej stotakov, dvestotakov in petstotakov (slednji ostajajo v veljavi kot zakonito plačilno sredstvo kljub prenehanju izdelave in izdaje s strani Banke Slovenije).
Leta 2023 so v Sloveniji odkrili 319 ponarejenih petdesetakov, 277 stotakov, 217 dvajsetakov, 166 dvestotakov, 81 desetakov, 35 petstotakov in 13 ponarejenih bankovcev za pet evrov. Zaradi povečanega števila ponaredkov višjih vrednosti se je na skoraj sto tisoč evrov povečala tudi skupna vrednost odkrite ponarejene evrske gotovine, ki je leto prej dosegla le 60.000 evrov.
»Število ponaredkov se je do izdaje druge serije, ki se je začela leta 2013 s petevrskimi bankovci in nadaljevala do leta 2019 s stoevrskimi in dvestoevrskimi bankovci, postopoma povečevalo, potem pa se je zaradi izboljšanih zaščitnih elementov zmanjševalo. Najnižjo raven je doseglo v času koronske epidemije, ko je bil zaradi zaprtih mej, tudi občinskih, očitno otežen transport ponaredkov, manj pa smo tudi trošili in uporabljali gotovino. Po epidemiji se je število ponaredkov spet začelo povečevati in je zdaj približno na ravni iz leta 2018,« ugotavlja Miklavčič, ki verjame, da bi z večjo ozaveščenostjo in nekaj truda lahko še zmanjšali škodo zaradi ponaredkov.
Koristni nasveti
Največ ponaredkov odkrijejo v trgovinah in bankah, a pogosto šele pri kasnejšem preverjanju in ne že na blagajnah. Še lažje žrtve ponaredkov so navadni in manj poučeni državljani. Kaj sploh storiti, če naletimo na sumljiv bankovec, ki nam ga kdo ponuja v plačilo?
»Če sumite, da je bankovec ponarejen, natančno preverite njegove zaščitne elemente. Preverite več zaščitnih elementov – le eden ni dovolj! Uporabite metodo otip-pogled-nagib ter dodatne pripomočke za preverjanje pristnosti bankovcev, če jih imate. Bankovec primerjajte s pristnim bankovcem in iščite razlike, nikoli podobnosti. Če dvomite o pristnosti bankovca ali kovanca, ga ne vzemite. Če ste kljub izvedbi opisanega postopka še vedno v dvomih glede pristnosti bankovca ali kovanca, lahko bankovec ali kovanec prinesete v pregled na blagajno Banke Slovenije. Če ste bankovec ali kovanec, ki se vam zdi ponarejen, že vzeli, takoj obvestite policijo na številko 113. Stranko prosite, da počaka, po možnosti zapišite osebne podatke. Tudi nič hudega sluteča žrtev ponarejenega denarja se morda spomni, kdaj in kako ga je dobila. Pazite, da ne boste v nevarnosti,« na Banki Slovenije nanizajo kup nasvetov, ki se jih v praksi ni vedno najbolj enostavno držati.
Glavna spodbuda za previdnost pri sprejetju sumljivega bankovca od sumljive osebe je dejstvo, da morebitnim žrtvam škode nihče ne bo povrnil. Če bi kdo poskusil vrniti v obtok ponarejen bankovec ali kovanec, pa stori kaznivo dejanje in si lahko nakoplje resne težave.
V pomoč za pridobivanje koristnih izkušenj za prepoznavanje ponaredkov je poleg nasvetov v okvirju članka in na spletnih straneh lahko tudi obisk Muzeja Banke Slovenije. Ta je za brezplačne obiske odprt vsak tretji četrtek v mesecu, za vnaprej napovedane obiske skupin pa po dogovoru tudi druge dni. Poleg nasvetov za prepoznavanje ponaredkov je v muzeju med drugim mogoče potežkati pravo zlato palico ali pa se usesti na stol, narejen iz dveh milijonov evrov.
