Nedavno je predsednik Milan Kučan zatrdil, da imamo sicer dobro vlado, ki pa se obnaša kot slon v trgovini s porcelanom. Morda, a če je ta trgovina Slovenija, porcelan pa slovenski državljani, stvari niso več tako zabavne. Praktično vsaka poteza vlade sproži val kritik in pravzaprav vsaka poteza vlade obsodi tako imenovani srednji razred na nove obdavčitve. Še huje je, ko v ozadju premierjevi prijatelji in predvsem prijateljice menjajo neposlušne kadre v državnih ali od države odvisnih podjetjih in uradih, a o tem bomo gotovo pisali kdaj drugič.
Tokrat bomo samo opozorili na še eno v nizu mnogih obdavčitev. Za pijače z dodanim sladkorjem in sladili se je davek na dodano vrednost (DDV) zvišal z znižane 9,5-odstotne na splošno stopnjo, to je 22 odstotkov. Po domače povedano, proizvajalci, v glavnem tuje korporacije, bodo krepko dvignili cene sladkih pijač, saj niso tako naivni, da bi zaradi nekakšnih odlokov neke manjše, skoraj žepne države spremenili svoje poslovanje. Davek na sladke pijače se bo torej na koncu spremenil v davek za slovenske potrošnike in bo kot mnoge druge vladne poteze spet prizadel zgolj in samo državljane Slovenije. In če smo hudobni: spet bodo požrešno vlado plačevali njeni volilci. Robert Golob in njegova ekipa naj bi na tak način v proračun, kako pripravno, dobila okoli osem milijonov evrov. In zato ni presenetljivo, da nas zdaj že opozarjajo, kako nevarna za zdravje je sol.
Pa so seveda tudi druge, morda ne tako enostavne, a bolj poštene možnosti. Mogoče bi lahko državljane, ki so jih volili v tako velikem številu, tudi malce nagrajevali. Lahko bi, recimo, subvencionirali potrošnike slovenske vode v steklenicah. Ali primaknili kak evro tistim, ki kupujejo lokalno zelenjavo. A na tak način ne bi nič zaslužili. In v tem grmu tiči zajec. Golobu in njegovi ekipi je bolj ali manj vseeno za (nevarne) sladke pijače in zdravje slovenskega ljudstva. Zanimajo jih milijoni, ki jih bodo dobili od novih davkov, in tega niti ne znajo skriti (kot slon v trgovini s porcelanom). Konec koncev smo minuli teden vsi komaj verjeli, ko smo spremljali neverjetno farso naše vlade in njenega SDH ob zapiranju invalidskega podjetja CSS iz Škofje Loke. Zgodbi o sladkih pijačah in o podjetju, ki ne ustvarja dovolj dobička, sta si zelo zelo podobni.
