Slovenija je ena redkih držav, ki imajo pravico do čiste pitne vode zagotovljeno z ustavo. To nas postavlja v privilegiran položaj, a nas hkrati zavezuje, da s tem naravnim bogastvom ravnamo odgovorno, tako da bo dostop do čiste pitne vode zagotovljen tudi za prihodnje generacije.
Leta 2019 je povprečen Slovenec porabil 59 kubičnih metrov vode, lani pa že 61. Ta podatek sam po sebi ne nakazuje večje skrbi za pitno vodo, a ob pogledu na globalne razmere postane jasno, da bi morali biti še bolj pozorni na ohranjanje tega dragocenega vira. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) kar dve milijardi ljudi na svetu še vedno nima dostopa do varne pitne vode, kar pomeni, da vsak četrti človek na planetu pije vodo, ki ogroža njegovo zdravje. V tem kontekstu je še toliko pomembneje, da ne jemljemo svoje dostopnosti do pitne vode kot samoumevno.
Žal pa tudi v Sloveniji nismo imuni za tveganja onesnaženja vodnih virov. Prekomerna uporaba pesticidov in gnojil v kmetijstvu, neurejena kanalizacija in izpusti nevarnih snovi iz industrije vse bolj ogrožajo kakovost pitne vode, zlasti na območjih, kjer vodni viri niso ustrezno zaščiteni. Slovenija sicer velja za državo z izjemno kakovostno pitno vodo, vendar na nekaterih območjih, kjer so prisotni takšni dejavniki, kakovost vode ni vedno zagotovljena.
V zadnjem času so opozorila o onesnaženju pitne vode prišla iz Kamniških planin. Lokalni jamarji so opozorili, da so vodni viri na tem območju vse bolj onesnaženi, zlasti zaradi neurejene kanalizacije na Veliki planini. Čeprav občinske oblasti zagotavljajo, da ni razloga za paniko, je vprašanje, koliko časa bo še mogoče zagotoviti kakovostno vodo na teh območjih, če se takšna praksa ne bo ustavila.
Težave z onesnaženjem pitne vode so se nedavno pojavile tudi v okolici Blejskega jezera, ko je na vodovarstvenem območju potoka Ribščica prišlo do izlitja neznane bele snovi. To območje oskrbuje občine Bled, Gorje in Radovljica s pitno vodo. Kljub temu da so občine hitro ukrepale tako, da so poslale komunalne delavce za čiščenje območja, bi morala ukrepati tudi država.
Slovenija je lahko ponosna na svoje vodne vire, vendar bi morali kot družba še bolj okrepiti prizadevanja za njihovo zaščito, saj so lahko posledice neukrepanja katastrofalne. V tem kontekstu je nujno, da tako na lokalni kot na nacionalni ravni sprejmemo ustrezne ukrepe za preprečevanje onesnaževal in za zagotavljanje dolgoročne zaščite naših vodnih virov. To ni le odgovornost posameznikov, ampak vseh, ki odločajo o naših naravnih virih in prihodnosti naše države.
