Medtem ko so v nekaterih državah, kot je Luksemburg, cene pic močno padle, je Hrvaška zabeležila rekorden skok cen. Kaj pa Slovenija? Ne boste verjeli, ampak ostaja presenetljivo stabilna, tik pod evropskim povprečjem.
V času, ko se gospodarska klima v Evropski uniji sooča z neenakomernim okrevanjem in trdovratnimi inflacijskimi pritiski, najnovejši podatki Eurostata razkrivajo presenetljiv razkorak v gibanju cen enega najbolj priljubljenih obrokov na celini. Analiza cen pic med avgustom 2024 in avgustom 2025 kaže velike razlike med državami članicami, ki odraža različne lokalne ekonomske realnosti.
Na vrhu te lestvice se je znašla Hrvaška, ki je v opazovanem letu dosegla kar 7,2-odstotno rast povprečne cene pice. Ta skok južno sosedo Slovenije postavlja na prvo mesto med vsemi državami EU, kar sproža vprašanja o vplivu turistične sezone in rasti stroškov v gostinski panogi.
Tik za Hrvaško se je uvrstila Latvija, kjer so morali potrošniki za pico odšteti 6,6 odstotka več. Močne podražitve, od 5 do 5,3 odstotka, so zaznale tudi Madžarska, Grčija in Romunija, kar kaže na cenovne pritiske predvsem v vzhodnem in jugovzhodnem delu Unije.
Slika je popolnoma drugačna v nekaterih najbogatejših članicah. Na zahodu Evrope so se cene pice dejansko znižale. Največji padec dosega Luksemburg, kjer je pica v povprečju cenejša za 2,9 odstotka. Sledita Danska (–2,4 odstotka) in Irska (–1,8 odstotka). Pocenitve, čeprav manjše, so zaznale tudi gospodarsko močne države, kot so Nemčija (–1,2 odstotka), Belgija (–1,4 odstotka) in Španija (–1,6 odstotka).
V tem kompleksnem mozaiku je Slovenija na točki relativne stabilnosti. Z rastjo cene pice za 0,9 odstotka se uvršča tik pod povprečje Evropske unije, ki znaša natanko 1,0 odstotka. Slovenski trg se je tako izkazal za bolj odpornega proti cenovnim šokom, ki so prizadeli sosednjo Hrvaško, hkrati pa ni sledil deflacijskemu trendu zahodnih držav.
Analitiki poudarjajo, da za tako različnimi gibanji stoji preplet več dejavnikov. Medtem ko so cene energentov in ključnih surovin, kot so moka, paradižnikova omaka in sir, globalni dejavniki, imajo ključno vlogo lokalni tržni pogoji.
Na Hrvaškem in v Grčiji k rasti cen nedvomno prispeva močan turistični pritisk, ki dviguje cene v gostinstvu. Poleg tega sta k rasti skupnih stroškov poslovanja pripomogla rast stroškov dostave in nujen dvig plač v gostinski panogi, ki se sooča s pomanjkanjem delovne sile.
Ironično je, da je pica, ki izvira z revnega juga Italije kot preprosta hrana za množice, v nekaterih delih Evrope postala izdelek, ki si ga tisti z najnižjimi dohodki vse teže privoščijo. Razlike v cenah tako ne odražajo samo cene mocarele, temveč tudi širše ekonomske razlike znotraj evrskega območja.
