Desetletja so krožile govorice. Legendarnega 137-karatnega rumenega diamanta, znanega kot Florentinec, ki je nekoč krasil habsburško krono, ni bilo na spregled od padca avstro-ogrske monarhije leta 1918. Mnogi so domnevali, da je bil ukraden, morda predelan in razrezan na manjše kamne ali pa prodan na črnem trgu, da bi družina v izgnanstvu preživela.
Resnična zgodba, ki so jo zdaj razkrili potomci zadnjega cesarja Karla I., pa je drugačna. Je zgodba o molku, preživetju in izpolnitvi obljube, ki je trajala natanko stoletje.
Družina je potrdila, da je bil diamant vsa ta leta varno spravljen v bančnem trezorju v Kanadi. Za lokacijo sta vedela samo dva človeka.
Družinska skrivnost
Karl von Habsburg, 64-letni vnuk Karla I., je v intervjuju pojasnil, da je bila skrivnost varovana zaradi spoštovanja do njegove babice, cesarice Zite. Ko je njen mož, cesar Karel I., leta 1922 umrl v izgnanstvu na Madeiri, je Zita prosila svoja sinova Roberta in Rodolpha, naj lokacije draguljev ne razkrijeta še 100 let po Karlovi smrti.
»Manj ko ljudje vedo, večja je varnost,« je dejal Karl von Habsburg, ki je za obstoj draguljev izvedel šele pred kratkim od svojih bratrancev. Obljuba je bila izpolnjena.
Saga se je začela ob koncu prve svetovne vojne, še piše ameriški časnik. Cesar Karel I., pranečak nadvojvode Franca Ferdinanda, atentat na katerega je sprožil vojno, je zaradi strahu dragulje prepeljal na varno v Švico.
Po Karlovi smrti se je za cesarico Zito in njenih osem otrok začela dolga pot izgnanstva. Ko je Evropo zajela druga svetovna vojna in so nacisti leta 1938 priključili Avstrijo, je družina postala državni sovražnik. Zita je z otroki bežala iz Španije v Belgijo, nato pa čez Atlantik. Leta 1940 so prispeli v ZDA, od koder so s pomočjo Američanov potovali v Kanado in se ustalili v skromni hiši v Quebecu.
V rokah Marije Terezije
Cesarjevi vnuki, Karl, Lorenz (70) in Simeon (67), so se nedavno zbrali v kanadski banki in prvič na lastne oči videli družinsko dediščino. Pristnost diamanta, ki slovi po hruškasti obliki in edinstveni rumeni barvi, je potrdil Christoph Köchert iz dunajske draguljarne A. E. Köchert, nekdanje dobaviteljice cesarskega dvora.
Njegova zgodovina je še bolj bleščeča kot diamant sam. Preden je prišel v last Habsburžanov, je pripadal vladarjem Firenc, družini Medici. Ko je moška linija Medičejcev izumrla, je diamant leta 1736 s poroko Franca Štefana in Marije Terezije prešel v last Habsburško-Lotarinške hiše.
Poleg Florentinca zbirka vključuje druge predmete, med drugim z diamanti okrašeni red zlatega runa, hišni red habsburške družine.
Razkritje postavlja na laž desetletja ugibanj, ki so navdihnila celo filme in romane. Razjasnjuje pa tudi pravni status. Zgodovinar Richard Bassett, ki ga je družina pooblastila za pripravo poročila, poudarja, da so bili dragulji, ki jih je Karel I. odnesel v Švico, popisani kot zasebna last družine, ne pa kot del državnih kronskih draguljev.
Zato zanje ni veljal zakon o razlastninjenju, ki ga je prva avstrijska republika sprejela leta 1919, saj so bili dragulji takrat že zunaj države.
Družina diamanta ne namerava prodati, še poročajo mediji. Želijo si, da bi bil v prihodnjih letih razstavljen v kanadskem muzeju. »To bi moralo biti del skrbništva tukaj v Kanadi,« je dejal Karl von Habsburg.
