"Nujno bi se morali dogovoriti za znižanje kotizacije. Četudi naj bi Ukrajina že plačala osem milijonov evrov za prvenstvo v letu 2015, me to ne prepriča. Nismo neka banana država, ampak članica EU, ki je tako kot mi v resnih težavah. Če želimo biti resna evropska država, se moramo resno vesti do svojih financ. Celo Nemčija ni hotela plačati tolikšnega zneska, čeprav bi to upoštevajoč njihov BDP in število prebivalcev zanje pomenilo 60-krat manjšo obremenitev. Tudi Ukrajina ima 20-krat več prebivalcev kot mi. Zakaj torej kotizacija za manjše države ne bi bila manjša? Slovenija je majhna, košarkarsko pa pomeni veliko. Če Evropska košarkarska zveza (Fiba) tega ne prepozna kot dodano vrednost Slovenije h košarki, potem naj pač da prvenstvo komu drugemu. Dvomim, da bo to storila, razen če najde kakšno drugo neresno državo. A mi moramo vztrajati pri znižanju kotizacije in pri resnih finančnih standardih."
Boj za nižje stroške
To so besede Dušana Šešoka, uglednega gospodarstvenika in nekdanjega predsednika Košarkarske zveze Slovenije (KZS), s katerimi napoveduje odločen boj za znižanje stroškov največjega in najodmevnejšega športnega dogodka v Sloveniji. Da ne bo pomote - še nedolgo nazaj so nekateri kot enega največjih športnih dogodkov sploh in oh skušali naivnežem prodati tudi univerzijado, a je športnim poznavalcem vendarle jasno, da je evropsko košarkarsko prvenstvo doslej in verjetno za vekomaj najpomembnejše tekmovanje, ki ga bo (če ga bo) Slovenija kdajkoli organizirala. Na organizacijo kakega podobnega prvenstva v nogometu pač ne gre pomisliti niti v sanjah, še bolj to velja za kakšne olimpijske igre, pa tudi na morebitno zmago (in posledično organizacijo) pri popevki Evrovizije ne gre zares računati. Prav košarka je glede na njeno priljubljenost v svetu in pri nas ter glede na zavidljivo tradicijo in uspehe naše reprezentance tisti šport, ki bi znal z organizacijo prvenstva pritegniti največ zanimanja domačih in tujih obiskovalcev ter TV-gledalcev. Temu primerno je bilo leta 2010 veliko tudi zadovoljstvo ob izbiri Slovenije za organizatorja evropskega prvenstva 2013 (četudi izbira ni bila velika oziroma je nazadnje po odpovedi Italije niti ni bilo).
A od takratnega veselja se je marsikaj spremenilo. Kriza se je vmes še zaostrila, univerzijada je zaradi tega že odpadla, zamenjala se je vlada in vse več dvomov se poraja tudi v zvezi z izvedljivostjo Eurobasketa 2013. Slovenska mesta, ki so se sprva kar pulila za gostovanje ene od štirih predtekmovalnih skupin (prizorišče finalnih bojev bi kajpak bila naša največja dvorana v Stožicah), so medtem spoznala, da je gradnja nove dvorane v teh časih hud zalogaj. Vse bolj jasno postaja, da se nam v grlu lahko zatakne tudi 6,5 milijona evrov kotizacije (sprva je ta znašala celo osem milijonov evrov), ki jo je treba plačati mednarodni košarkarski zvezi. Vse to je torej pripeljalo do uvodnih napovedi Dušana Šešoka, ki se zdaj podaja v boj za nižje stroške. Njegove besede so v teh časih splošnega varčevanja in zniževanja stroškov slišati nadvse smiselno, modro in všečno. Problem je le, da tako blagodejnega učinka gotovo ne bodo imele na Fibo, precej okorelo in za denarne zadeve zelo občutljivo ustanovo, ki ima glede prvenstva odločilno in zadnjo besedo. In ta je prav lahko tudi: "Odpade!" Dodatka "jok, brate" ob tem ni več pričakovati, odkar je prestol Fibe zapustil njena nekdanja siva eminenca in bivši rojak Borisav Stanković.
Očitki Fibi in KZS
A Šešok, s katerim smo se pogovarjali ta teden, ostaja odločen. "Fiba bi morala imeti več razumevanja do svojih članic, namesto da svoje dobičke drži na računu in skrbi le za še lepše življenje svojih funkcionarjev. Že prej, ko so kotizacije za prvenstva znašale le po tri milijone, je vsako leto ustvarjala več milijonov dobička, a tega ni vračala članicam, kot to pri nogometu počneta zvezi FIFA ali UEFA. To sem jim zameril že v času svojega predsedovanja KZS, ko sem se zavzemal, da bi denar od kotizacije in TV-pravic morali v večji meri vračati reprezentancam. Tedaj sem uspel doseči, da so v dveh letih nekaj malega denarja, okoli 25 tisoč evrov letno, vseeno dali državam. Namesto lepšemu življenju teh gospodov bi morale biti kotizacije namenjene tudi razvoju košarkarske igre. Prav zaradi razlike v pristopu košarka vse bolj zaostaja za nogometom. Fiba želi imeti take predstavnike članic, ki so prijazni do njih in ne postavljajo zoprnih vprašanj. Sam sem bil skoraj edini, ki je od njih zahteval spremembe, zato so si kar oddahnili, ko sem odšel," se svojih izkušenj s Fibo spominja predsednik uprave Iskre, ki je KZS predsedoval do leta 2010.
Nekaj očitkov najde tudi za svoje sedanje naslednike. "Naša zveza si zatiska oči, češ da še niso dobili nobene uradne odpovedi od predvidenih gostiteljev prvenstva in da je dotlej vse v redu. Pa ni v redu, saj novih dvoran ne more biti. Če se celo tako močno gospodarstvo, kot je novomeško, odloči, da ne bo sodelovalo pri financiranju nove dvorane, je vse jasno. Strel v prazno je zlasti ptujska dvorana, ki bi jo bilo potem treba s pomočjo davkoplačevalcev tudi vzdrževati, ne le zgraditi. To navsezadnje velja še za Stožice, čeprav glavno mesto in država potrebujeta tak športni kompleks. Po mojem bi bilo pri organizaciji prvenstva treba iti le v rekonstrukcije določenih dvoran. Dvorani v Stožicah in Celju sta že nared, rekonstrukcija pa je smiselna zlasti na Jesenicah, kjer imajo hokejski klub, ki ima poleg košarkarskega kluba Olimpija najdaljšo tradicijo. Zgolj o rekonstrukciji že obstoječih dvoran je treba razmišljati tudi v Kopru, kjer imajo močan rokomet, v poštev prideta še Novo mesto in Maribor."
Čakanje na pooblastilo
Šešok za zdaj sicer še nima uradnega vladnega pooblastila, da začne nova pogajanja s Fibo, a je po dobro obveščenih virih takšno pooblastilo kmalu pričakovati. A njegov načrt je jasen. Poleg nič manj kot prepolovitve sedanje kotizacije, ki je bila pod prejšnjo vlado enkrat že znižana, določa še Fibino dovoljenje za uporabo precej manjših in že zgrajenih dvoran. "S Fibo se je treba dogovoriti, da bi že dvorane s 3000 sedeži in ne le s 5000 sedeži izpolnjevale pogoje. Domačin bi igral predtekmovanje v največji dvorani, torej v Celju, druge skupine, kjer ni pričakovati toliko gledalcev, pa so lahko v manjših dvoranah. V predtekmovanju je na prvenstvih prav grdo videti velike dvorane, ki so skoraj prazne.
Več v tiskani izdaji!
