V parkirni hiši nakupovalnega središča na Dunaju se na videz ni odvilo nič posebnega. Pač neki nadležen pripetljaj. Dva avtomobila sta trčila, pločevina se je zvila, voznika sta čakala na policijo. Za mimoidoče je bil to prizor, ki ga v vsakem mestu vidiš vsak dan: birokracija, zavarovalniški obrazci in prometni zamašek.
Toda za zatemnjenimi stekli enega izmed vozil se ni odvijal rutinski prometni zaplet, temveč skorajda bitka za življenje. Na zadnjem sedežu je sedela šestletna deklica, ki je v trenutku nepopisne groze ohranila prisotnost duha, kakršne ne bi pričakovali niti od odraslega. S preprosto kretnjo roke – štirje prsti, ki se počasi zaprejo čez palec – je tiho poklicala na pomoč in spremenila tok dogodkov, ki bi se sicer skoraj zagotovo končali s prelivanjem krvi.
Rutina, ki je razkrila grozljivko
Ko so dunajski policisti prispeli na kraj nesreče, so pričakovali standarden postopek. Enega izmed voznikov so poklicali, ker drugi ni imel vozniškega dovoljenja. Devetintridesetletni moški brez dokumentov je bil vidno vznemirjen. Njegovo vedenje je bilo nenavadno, preveč agresivno za manjšo prometno nesrečo, so kasneje v poročilu zapisali policisti. Njegova nervoza je bila očitna, toda policisti so to sprva pripisovali stresu ob nesreči in dejstvu, da je vozil brez dovoljenja.
V tistem trenutku pa je eden izmed policistov pogledal mimo voznika, proti zadnjemu sedežu. Tam je zagledal par oči, ki so strmele naravnost vanj. Šestletna deklica ni jokala. Namesto tega je dvignila roko in ponovila specifičen gib: odprta dlan, palec zvit, nato pa prsti, ki se zaprejo čez palec, kot bi nekoga hoteli ujeti v past.
Policist je signal prepoznal. To ni bilo otroško mahanje. To je bil signal za pomoč, mednarodni klic v sili za žrtve nasilja, ki ne morejo govoriti.
V hipu se je dinamika intervencije spremenila. Policisti so pristopili k 34-letni ženski na sovoznikovem sedežu. Njen glas je bil komaj slišen, prežet s solzami in strahom, ko je zašepetala usodne besede: »Ugrabljeni smo. Oborožen je.«
Kronika napovedane nevarnosti
Preiskava, ki je sledila aretaciji 39-letnika, je razkrila srhljivo ozadje. Moški ni bil neznanec, pač pa je bil nekdanji partner ženske, človek, pred katerim bi morala biti družina pravno zaščitena. Izrečena mu je bila prepoved približevanja, ukrep, ki se v Avstriji, tako kot v mnogih drugih državah (tudi Sloveniji), pogosto izkaže za nezadostnega, ko se nasilnež odloči, da ga bo ignoriral.
Tega dne je moški svoji nekdanji partnerici in njenima dvema otrokoma – šestletnici in malčku – postavil zasedo. Na silo jih je zvlekel v avtomobil. Njegov namen ni bilo zgolj ustrahovanje. Ko so policisti preiskali vozilo, so našli arzenal hladnega orožja: tri nože, skrite v kabini, in še enega, zlovešče zataknjenega v otroški voziček v prtljažniku.
Če ne bi prišlo do prometne nesreče – naključja, ki ga je morda povzročila prav nervoza ugrabitelja ali pa odpor žrtve – in če šestletnica ne bi poznala signala, bi se vožnja verjetno končala na straneh črne kronike kot še en femicid in družinska tragedija.
Dediščina pandemije
Signal, ki je rešil to avstrijsko družino, je paradoksalno pozitiven stranski produkt enega najtežjih obdobij moderne zgodovine. Razvila ga je kanadska fundacija Canadian Women's Foundation v prvih mesecih pandemije covida-19 leta 2020. Ko se je svet zaprl v karanteno, so se žrtve družinskega nasilja znašle ujete v lastnih domovih, pod stalnim nadzorom svojih rabljev, brez možnosti varnega telefonskega klica.
Potrebovale so način, kako opozoriti na nevarnost preko video klicev ali v redkih trenutkih stika z zunanjim svetom, ne da bi s tem alarmirale nasilneža. Preprosta gesta roke je postala viralna na družbenih omrežjih, kot je tiktok, in se bliskovito razširila po svetu. Danes je del usposabljanja policistov v številnih evropskih državah.
Primer na Dunaju dokazuje, da viralni trendi niso zgolj muha enodnevnica. Znanje, ki ga je deklica verjetno pridobila preko medijev ali šolskega ozaveščanja, je postalo orodje preživetja.
Epilog poguma
Devetintridesetletni osumljenec je bil nemudoma odpeljan v zapor v Josefstadtu. Sooča se z obtožbami ugrabitve, kršitve prepovedi približevanja in posesti orožja. Za mater in njena dva otroka se zdaj začenja dolga pot okrevanja po travmi.
Avstrijska policija je dogodek izkoristila za ponoven poziv javnosti: bodite pozorni. Naučite se znakov. Kajti včasih klic na pomoč ne pride s kričanjem, ampak z mahanjem otroka na zadnjem sedežu avtomobila, ki stoji v vrsti pred vami. In povsem enako velja za Slovenijo.
