Ste v zadnjem času odprli svojo najljubšo čokolado, si namazali pašteto ali skuhali znane testenine in ob prvem grižljaju pomislili, da okus preprosto ni več takšen, kot je bil včasih? Vaše brbončice se najverjetneje ne motijo in za to niste krivi vi, temveč nov, izjemno zvit pojav na policah naših trgovin. Vsi smo že slišali za tako imenovano skrčflacijo oziroma krčenje embalaže, pri kateri za isti denar na koncu dobimo manj gramov izdelka. A medtem ko je manjšo tablico čokolade še mogoče opaziti s prostim očesom, se pred nami odvija veliko bolj prikrita prevara, ki so jo tuji mediji in ekonomisti poimenovali skimpflacija. Izraz izhaja iz angleške besede skimp, kar dobesedno pomeni skopariti. Gre namreč za tiho zniževanje kakovosti in siromašenje receptur, medtem ko teža izdelka, njegova zunanja embalaža in predvsem cena ostajajo popolnoma enake ali pa se celo višajo.
O tem izjemno problematičnem fenomenu obširno poročajo tuji mediji, denimo britanski časnik The Guardian. Tuji raziskovalni novinarji so odkrili osupljive primere, kako industrija na račun naših denarnic viša svoje dobičke. V pestu in drugih omakah se na primer kakovostno oljčno olje vztrajno umika cenejšemu sončničnemu ali celo zdravju manj prijaznemu palmovemu olju. V predelanih mesnih izdelkih, kot so klasične šunke in hrenovke, se odstotek pravega mesa nenehno zmanjšuje, praznino pa proizvajalci zapolnijo z navadno vodo, ki jo umetno zadržujejo s pomočjo dodanih fosfatov in poceni škroba. Namesto dragega kakavovega masla v čokoladah in piškotih prepogosto pristanejo cenejše rastlinske maščobe, v majonezah pa se neusmiljeno zmanjšuje odstotek rumenjakov na račun umetnih zgoščevalcev. Vse to se dogaja pod krinko starih blagovnih znamk, ki jim kupci že leta zvesto in slepo zaupajo.
Tiho spreminjanje
Da bi ugotovili, ali se ta tiha kraja kakovosti dogaja tudi v slovenskih nakupovalnih vozičkih, smo se za pojasnila obrnili na Zvezo potrošnikov Slovenije. Dr. Matjaž Pirc, vodja njihovega prehranskega oddelka, je pojasnil, da o konkretnih primerih sistematičnega padanja kakovosti pri nas zelo težko govorimo, saj sprememb receptur med posameznimi testiranji pri njih ne spremljajo povsem sistematično. Kljub temu jih potrošniki zelo pogosto opozarjajo na sumljive spremembe deležev posameznih sestavin ali na opazno spremenjene recepture izdelkov, ki jih ljudje redno kupujejo. Ob tem poudarja, da je dogajanje zelo odvisno od posameznega proizvajalca in izdelka, zato je v stroki težko posploševati te ugotovitve na vso živilsko kategorijo.
V nekaterih primerih strokovnjaki namreč opažajo celo izboljšave, saj so na primer pri ponovnih testih kranjskih klobas ugotovili, da ti tradicionalni izdelki danes v povprečju vsebujejo precej manj soli in maščob kot na prejšnjih testiranjih, kar kaže na določen pozitiven premik v smeri bolj uravnoteženih in zdravju prijaznih receptur. Po drugi strani pa v zadnjih letih na policah brez dvoma zaznavajo tudi zelo jasne trende pocenitev receptur v točno določenih kategorijah živil. Pri pregledih namreč najpogosteje opazijo zamenjavo dražjih maščob s cenejšimi in slabšimi alternativami, kot je na primer že omenjeno palmovo olje.
Prav tako ob nedavnih silovitih podražitvah kakava na svetovnih trgih strokovnjaki pogosteje opažajo znižanje deleža pravega kakava v določenih sladkarijah, kjer to prvotno sestavino proizvajalci deloma preprosto nadomeščajo z več sladkorja ali drugimi cenejšimi sestavinami. Skimpflacijo torej zaznavajo, vendar Pirc ocenjuje, da je ta pojav v praksi še vedno precej manj pogost kot prej omenjena skrčflacija. Proizvajalcem je namreč logistično neprimerno lažje zgolj zmanjšati količino izdelka kot drastično posegati v njegovo recepturo, kar vedno pomeni dodatne stroške, zahteva obsežne tehnološke prilagoditve in s seboj prinaša zares veliko tveganje poslabšanja senzoričnih lastnosti ter sprejemljivosti živila pri kupcih.
Pasti novih receptur
Izjemno dober in zgovoren primer so zelo moderni pistacijevi namazi, pri katerih so na Zvezi potrošnikov Slovenije v svojem pregledu presenetljivo ugotovili, da sta imela samo dva izdelka od osemnajstih pregledanih kot prvo sestavino navedene pistacije, medtem ko so pri vseh drugih na prvih mestih prevladovali sladkor in različne maščobe. Pri laičnem ocenjevanju možnosti skimpflacije moramo biti pozorni še na nekatere druge trike, med katerimi velja izpostaviti predvsem pojav palmovega olja tam, kjer ga prej nikoli ni bilo, in morebitno povečanje deleža navadne vode v izdelku.
Znana znamka ni jamstvo
V teh časih vsesplošne draginje in inflacije se mnogi kupci vse bolj množično obračajo k nekoliko cenejšim trgovskim znamkam, pri čemer se odpira pomembno vprašanje njihove kakovosti v primerjavi z uveljavljenimi blagovnimi znamkami. Strokovnjaki na Zvezi potrošnikov Slovenije mirijo in pojasnjujejo, da njihovi obsežni primerjalni testi v resnici že vrsto let uspešno in konsistentno razbijajo stari mit, da višja cena ali večja prepoznavnost določene blagovne znamke samodejno pomeni tudi višjo kakovost živila. V praksi se namreč zelo pogosto izkaže prav nasprotno, saj se trgovske oziroma cenovno dostopnejše znamke na testih odrežejo povsem enako dobro ali pa včasih celo precej bolje kot njihove neprimerno dražje blagovne znamke. To realnost so zelo jasno videli pri nedavnem testu priljubljene tunine v lastnem soku, kjer je prav izdelek trgovske znamke na koncu dosegel najboljše skupne ocene, in to celo v zelo neposredni primerjavi z uveljavljenimi premium izdelki.
Podoben vzorec so raziskovalci zaznali tudi pri obširnem testu piščančjih medaljonov, kjer je izdelek trgovske znamke prav tako povsem presegel vso svojo elitno konkurenco na trgu. Vse to jasno kaže in dokazuje, da redčenje sestavin ali zniževanje splošne kakovosti hrane ni prav v ničemer vezano na samo znamko. Tako cenejše trgovske kot tudi tiste mogočne in uveljavljene blagovne znamke se namreč na prostem trgu popolnoma same odločajo za varčevanje in optimizacijo svojih stroškov ali pa po drugi strani za ohranjanje kakovosti. Strokovnjaki zato slovenskim potrošnikom odločno svetujejo, naj se pri svojih obiskih trgovin nikar ne zanašajo več na visoko ceno ali na star ugled določene znamke, temveč naj preudarno primerjajo sestavine na zadnji strani, preučijo hranilne vrednosti, ocenijo senzorične lastnosti izdelkov in, kjer je mogoče, preverijo tudi rezultate neodvisnih potrošniških testov.
