Rojstvo, krst, zaroka, poroka, obletnica – zlati zapestnica, prstan ali verižica so skoraj obvezno darilo. Odgovora na vprašanje, koliko zlata premorejo Slovenci v bančnih trezorjih in drugih sefih ali v domačih šatuljah, ni mogoče dobiti. Po nekaterih ocenah ga prebivalci hranijo več, kot ga ima Banka Slovenije v državnih zlatih rezervah. Te sicer znašajo 3,2 tone.
Nakup zlata je vse pogostejša naložba. Časi so negotovi in v takih okoliščinah se zanimanje za to drago kovino vselej poveča. Zadnjih nekaj let je vrednost zlata strmo rasla. Medtem ko smo pred šestimi leti za gram plačali 38 evrov, moramo danes odšteti skoraj sto evrov. Cene zlata na borzah dosegajo rekordne vrednosti. Zanj se danes odločajo tako večji in premožnejši naložbeniki kot posamezniki, ki vlagajo manjše zneske.
Največ zlata lani kupila Poljska
Tudi nekatere centralne banke po svetu v zadnjih letih povprašujejo po zlatu in povečujejo svoje rezerve, da bi postale bolj neodvisne od dolarja kot svetovne rezervne valute. »Zaostrovanje ameriške trgovinske politike povzroča negotovost na trgih,« je po poročanju agencije dpa dejal trgovec s plemenitimi kovinami Alexander Zumpfe iz nemške družbe Heraeus. Zlate rezerve tako veljajo za finančno varnostno mrežo, ki podpira vrednost nacionalne valute in je nekakšen blažilnik pred gospodarsko nestabilnostjo. Vse to dviga ceno zlata na rekordne ravni. Če se bo geopolitična negotovost nadaljevala in se bodo inflacijska pričakovanja še krepila, bi se lahko rast cene zlata nadaljevala, pričakujejo analitiki.
Banka Slovenije je konec lanskega leta v svojih mednarodnih rezervah imela 3,2 tone zlata v vrednosti 257 milijonov evrov. »Zlato Banke Slovenije je deponirano pri finančnih institucijah, specializiranih za hrambo zlata, zunaj ozemlja Republike Slovenije. To omogoča, da se zlato lahko upravlja oziroma z njim trguje na mednarodnih finančnih trgih in se z njim lahko razpolaga tudi v izrednih razmerah. Natančne lokacije zlata ne moremo razkriti,« pojasnjujejo na Banki Slovenije, ki jo trenutno vodi namestnik guvernerja Primož Dolenc. Na vprašanje, ali nameravajo povečevati zlate rezerve, kakor počnejo nekatere centralne banke v zadnjem obdobju, prav tako niso odgovorili: »Strateških odločitev Banke Slovenije, tudi v zvezi z naložbami v zlato, ne moremo javno pojasnjevati in komentirati.«
Povsem jasni pa so na poljski centralni banki, ki je ubrala strategijo zajetnega povečanja zlatih rezerv. Guverner Adam Glapinski je za poljsko televizijo TVP strategijo pojasnil takole: »Če ima nacionalna banka velike rezerve in velik delež v zlatu, pomeni, da je država zanesljiva. Hkrati je to država, v kateri se odvijata trgovina in naložbe.« Tako se je po podatkih Svetovnega sveta za zlato Poljska lani znašla na prvem mestu med kupci zlata za rezerve centralne banke. Kupila je dodatnih 90 ton zlata in zaloge povečala na 450 ton ter napovedala dodatne nakupe. Po lanskih nakupih zalog zlata sta Poljski sledili Turčija s 75 dodatnimi tonami in Indija, ki je zaloge zlata povečala za 73 ton. V zadnjem obdobju nakupe zlata pospešuje tudi kitajska centralna banka. Kljub vsem modernim finančnim inovacijam, ki jih srečujemo na finančnih trgih, je tudi starodavna valuta še vedno zelo aktualna. Centralne banke po svetu sicer hranijo skupno več kot 30.000 ton zlata. Največje zlate rezerve imajo ZDA, Nemčija, Italija, Francija, Rusija in Kitajska.
Naložba v negotovih časih
Zlato je postalo zanimivo tudi za manjše vlagatelje. »Največji preobrat se je zgodil ob začetku pandemije, takrat se je cena začela dvigovati, vsako leto smo zaznali več povpraševanja,« potrjuje Ana Zupanc, svetovalka za naložbeno zlato v Zlatarni Celje. Zdravstvena kriza je nenadoma pokazala, kako šibke so lahko finančne naložbe, in to je dalo pospešek ceni zlata. Potem pa se je cena zlata začela dodatno zviševati po začetku vojne v Ukrajini. »Ljudje so postajali previdni v negotovih okoliščinah. Poleg tega so banke takrat začele omenjati, da bodo zaračunavale ležarino na denarne prihranke. Tako so se prebivalci preusmerili v zlato. Ljudje se vse bolj zavedajo, da vrednost denarja upada, zlato pa je namenjeno predvsem ohranjanju vrednosti. To sicer ni najdobičkonosnejša naložba, je pa varna,« poudarja svetovalka. »Bolj ko cena zlata raste, več je zanimanja za nakup te kovine,« potrjuje.
Zlate ploščice ali zlate kovance je mogoče kupiti z gotovino ali bančnim nakazilom. »Pri nakupu z gotovino se je treba oglasiti v eni od poslovalnic, kjer dobite predračun, s katerim se fiksira cena v tistem trenutku. Plačate po predračunu. Prav tako je zlato mogoče kupiti po elektronski poti s plačilom po predračunu na tekoči račun. Mi zlatih ploščic in kovancev nimamo na zalogi, temveč jih sproti naročamo pri dobaviteljih v tujini. Ko je kupljeno zlato dobavljeno, ga pride kupec prevzet,« razlaga postopek svetovalka. Navadno je treba na prevzem kupljenega zlata počakati nekaj tednov. Kupec lahko kupi 24-karatno zlato iz različnih kovnic, denimo švicarske Argor Heraeus in avstrijske Münze Österreich, na voljo pa so tudi zlate ploščice Zlatarne Celje.
Tistim, ki nimajo na voljo velikih zneskov denarja za vlaganje v zlato, je na voljo postopno varčevanje v zlatu. Gre za večkratna ali redna manjša vplačila, denimo po nekaj deset evrov na mesec, ki jih sproti pretvarjajo v zlato. »Ploščice so v hrambi pri nas, varčevalec pa jih lahko kadar koli odproda ali dvigne,« dodaja Ana Zupanc.
Kako čisto je zlato
Trgovci tudi odkupujejo izdelke iz zlata: verižice, obeske, uhane, prstane, zapestnice, broške, poškodovan in polomljen nakit, nove in uporabljene dentalne zlitine ter zlate spominske kovance. »Navadno je zanimanja za odprodajo zlata več, ko cena nekoliko zraste,« pravi Ana Zupanc. Stranka, ki želi prodati zlat nakit, ga prinese v poslovalnico, kjer najprej preverijo, ali je res iz zlata, in ga nato stehtajo. Najpreprostejši in najhitrejši test, ki ga lahko naredimo doma, je test z magnetom – kar se prime na magnet, zagotovo ni zlato. Pri večini nakita, izdelanega v Sloveniji, ne gre za 24-karatno zlato, temveč je 14-karatno ali 18-karatno, kar pomeni, da ga bodo odkupili po nižji ceni. Pri ugotavljanju čistine zlata najprej z lupo preverijo žige. Vsi izdelki iz plemenitih kovin morajo biti namreč že po zakonu žigosani, 14-karatno zlato ima denimo žig s številko 585. Žig je sicer samo oporna točka za nadaljnji postopek natančnega ugotavljanja čistine zlata s kislino.
V zadnjih letih je na našem trgu vse več tudi podjetij, ki se ukvarjajo z naložbami v zlato in njegovim odkupom. Vsekakor je treba pred vsako sklenitvijo posla pridobiti čim več informacij in preveriti, ali gre za zaupanja vredno odkupovalnico.
