Občina Ankaran se je pobratila z občino Ancarano iz italijanske dežele Abruci. To je prvo pobratenje, ki so ga nedavno sklenili v najmlajši slovenski občini. Pobudo za pobratenje je dal župan italijanskega Ancarana. Občini z enakim imenom si od sporazuma o pobratenju obetata sodelovanje na področju turizma, vinarstva in oljkarstva ter izobraževanja. »S povezovanjem tudi s skupnostmi iz bolj oddaljenih okolij Ankaran širi svojo prepoznavnost in krepi svoj ugled,« pravi ankaranski župan Gregor Strmčnik.
Pobratenja občin in mest so dolgoletna priljubljena oblika povezovanja v slovenskih občinah. Seznam pobratenj je zelo dolg, saj jih lahko občine sklenejo, kolikor jih želijo. Niti velikost občin ni ovira, tako da se lahko tudi najmanjše občine povežejo z največjimi milijonskimi občinami po svetu. Slovenske občine so danes pobratene s približno 350 tujimi občinami, seznam, ki ga vodi Skupnost občin Slovenije, pa se še daljša.
V času Jugoslavije so se rade povezovale občine nekdanjih republik, kar se je ohranilo do danes. Najdemo pa tudi pobratenja z občinami s povsem drugega konca sveta, denimo iz Kitajske. To ne preseneča, saj lahko pri vzpostavljanju gospodarskih vezi s Kitajsko takšna pobratenja odprejo marsikatera vrata.
Pobratenja med evropskimi mesti spodbuja tudi Evropska unija. Ideje za pobratenja občin po Evropi segajo že v leto 1951, ko je Francoz Jean Bareth, eden od ustanoviteljev Sveta evropskih občin in regij, opredelil pomen povezovanja občin kot »razmerje med dvema občinama, ki si prizadevata za enotno Evropo, se soočata s skupnimi problemi in utrjujeta ter razvijata prijateljske vezi«. Na tovrstno povezovanje naj ne bi vplivale politične razmere ali razlike v pogledih. Nekatere povezave občin so že desetletja zelo plodne, v nekaterih primerih pa oslabijo, ko se občinska vodstva zamenjajo. Pobratenja občin namreč pogosto temeljijo na osebnih poznanstvih, interesih in ambicijah posameznih županskih ekip.
Kakšne konkretne koristi lahko prinese pobratenje?
»Največja dodana vrednost tesnejših medobčinskih sodelovanj oziroma pobratenj je v kontinuiteti sodelovanja in vzpostavitvi zaupanja. Ko poznaš partnersko mesto in imaš tam vzpostavljene neposredne stike, je odziv v ključnih trenutkih hitrejši in učinkovitejši – tako pri sodelovanju pri evropskih projektih kot pri drugih vsebinskih pobudah, bodisi na področju mladinskih izmenjav bodisi pri različnih projektih na področju kulture, športa, sociale, pri sodelovanju med šolami, društvi in drugimi organizacijami ali celo v kriznih situacijah,« našteva Gregor Macedoni, dolgoletni novomeški župan in predsednik Skupnosti občin Slovenije. »Tako nam je denimo med epidemijo covida kitajsko mesto Yixing, naše partnersko mesto, prek slovenskega veleposlaništva v Pekingu poslalo zaščitne maske, kar je bil konkreten izraz solidarnosti in vrednosti partnerskega odnosa. Pobratena mesta so kot razširjena mreža prijateljev – kadar potrebuješ pomoč, informacijo, kontakt, partnerja v projektu, veš, na koga se lahko zaneseš,« poudarja Macedoni.
Od pobude do podpisa listine o pobratenju
»Postopek vključuje večletno sodelovanje, usklajevanje interesov, podporo občinskih svetov in protokolarni podpis partnerstva. Pomembno je, da se pobratenje ne zgodi zaradi formalnosti, temveč da temelji na resničnem interesu za dolgoročno sodelovanje na več različnih področjih,« opisuje postopek novomeški župan.
Agilne občine lahko izkoristijo tudi tovrstnemu povezovanju namenjene evropske programe, kot je denimo CERV – partnerstva mest, ki se je prej imenoval Evropa za državljane. Tako je Mestna občina Novo mesto kot vodilna partnerica uspešno izvedla projekt Turizem partnerskih mest, kjer so povezali svoja pobratena mesta. »Izkušnje kažejo, da prav partnerski odnosi pogosto omogočijo hitro in zanesljivo oblikovanje projektnih konzorcijev ter povečajo možnosti za uspešno prijavo,« je prepričan predsednik Skupnosti občin Slovenije. Novo mesto ima sicer podpisane partnerske sporazume z osmimi mesti. Vsako ima svojo zgodbo. Za pobratenje s kitajskim Yixingom, ki sega v leto 1994, je bila pobudnica v Sloveniji živeča kitajska umetnica Huiqin Wang. Istega leta so se pobratili še s katalonskim mestom Vilafranca del Penedès na pobudo katalonskih partnerjev, ki so za pobratenje iskali občino iz Slovenije. Pobudnik za pobratenje s poljskim mestom Torun je bil v Novem mestu živeči Poljak Edward Palka, ki je bil v Tovarni zdravil Krka vodja oddelka za predklinične raziskave.
V Kranju celo dan mednarodnega povezovanja
Tudi Maribor je med epidemijo covida prejel donacijo zaščitnih mask in opreme od svojih pobratenih kitajskih mest Hangzhou in Chongqing. Podobno je Maribor vselej pomagal pobratenim občinam, denimo srbskemu Kraljevu, ko so Šumadijo leta 2019 prizadele poplave. Svoje prvo pobratenje je Maribor sklenil leta 1967 z Greenwichem v vzhodnem Londonu v Angliji. V spomin na pobratenje imajo v mariborskem Pobrežju stanovanjski predel Greenwich, v angleškem Greenwichu pa Maribor park. Štajerska prestolnica ima skupaj 14 pobratenih občin.
V Kranju, kjer so podpisali listino o pobratenju z desetimi občinami, povezujejo pa se še z vrsto prijateljskih mest, celo praznujejo svoj dan mednarodnega povezovanja Kranja. »Ker je Mestna občina Kranj zelo mednarodno aktivna in želi, da širino mednarodnega sodelovanja občutijo tudi občanke in občani. Ker na tak način vsi skupaj spoznavamo nove kulture, običaje, kraje in ljudi,« uvedbo praznika pojasnjuje župan Matjaž Rakovec. Prvo pobratenje je Kranj sklenil leta 1958 z južnofrancosko občino La Ciotat, tako se imenuje tudi eden od parkov v Kranju. Pravkar se pripravljajo na pobratenje z japonskim mestom Fukui. Listino o tem je pred nekaj dnevi potrdili kranjski mestni svet, podpisali jo bodo septembra na Japonskem. Idejo o pobratenju je prišla iz japonskega mesta, potem ko je gostilo slovensko košarkarsko reprezentanco na pripravah za olimpijske igre v Tokiu 2020.
V občini Piran so prva pobratenja v 70. letih sklenili na podlagi sodelovanja Zveze združenj borcev, denimo s hrvaško občino Vis in italijanskim Oglejem. Predlog za vzpostavitev prijateljstva z norveškim Bjugnom je dal Pirančan Ljubomir Petkovič. Kot otrok je bil med drugo svetovno vojno deportiran v taborišče na Norveško, nato je prebegnil in našel zatočišče pri lokalnem prebivalstvu v občini Bjugn. Italijanski krvodajalci iz občine Castel Goffredo so sodelovanje s piranskimi želeli nadgraditi s pobratenjem občin. Z ameriškega Indianapolisa je prišla pobuda za pobratenje iz tamkajšnje slovenske skupnosti. Z malteško Valletto imajo Pirančani skupno točko v obzidju … Skupaj ima Piran 13 pobratenih občin.
V Slovenj Gradcu že tri desetletja negujejo diplomatske in prijateljske odnose s pobrateno japonsko občino Mjoko, vrstijo se izmenjave dijakov in kulturna gostovanja. Med drugim ob slovenjgraškem kulturnem domu v spomin na sodelovanje rastejo tri japonske češnje. Pobrateni so še s petimi drugim mesti, med njimi je ciprski Morphou, ki je tako kot Slovenj Gradec mesto glasnik miru.
Morda bo kdo ob pobratenjih občin zamahnil z roko, a povezovanje in spoznavanje drugih kultur lahko prinese samo koristi – tudi znotraj Evropske unije. Evropski državljani se večinoma čutijo oddaljeni od evropskih institucij in se težje prepoznajo v procesu evropskega povezovanja. Pobratenja občin, kjer so v središču prebivalci, so lahko orodje za širjenje evropskega duha povezovanja in približanje EU državljanom. Priložnosti tudi za slovenske občine je veliko, le izkoristiti jih je treba.
