V času, ko je v politiki laž postala že skorajda sprejemljiva manipulacija, ko je resnica v poplavi nasprotujočih si informacij vse teže določljiva in ko se v pogledu na preteklost vse bolj manipulira in se poskušajo na novo pisati deli zgodovine, je prav osvežilno, ko človek na spletu naleti na vir, ki je strokoven, zanesljiv in – zanimiv. Že nekaj časa si namreč na oddelku za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani prizadevajo na spletu prek različnih kanalov, facebooka, youtuba, podkastov, torej prek zapisov, videoposnetkov in zvočnih oddaj, posredovati relevantne informacije. O tem nas je zanimalo več in tako smo prišli do izrednega profesorja dr. Bojana Balkovca, ki je eden od pobudnikov in nosilcev te zamisli.

Na oddelku za zgodovino so namreč ustanovili Središče za javno zgodovino. Pomislimo, v digitalnem svetu, kjer prevladujejo hitre informacije in kratki medijski formati, je ohranjanje zgodovine in njenega pomena pravzaprav vse zahtevnejša naloga.

Začelo se je na facebooku

Kot razlaga Balkovec, so se ideje o uporabi družbenih medijev porodile ob izvajanju raziskovalnega projekta o okupacijskih mejah med drugo svetovno vojno. Ta je zajemal terenske raziskave, snemanje intervjujev z lokalnimi prebivalci in predstavitve knjig. V izhodišču je bil zasnovan s ciljem, da te vsebine približajo širši javnosti. »Na začetku smo odprli profil na facebooku, kjer smo objavljali posnetke našega terenskega dela, kot je iskanje mejnikov ali snemanje zgodb posameznikov, ki so se spominjali, kako je meja vplivala na njihovo življenje ali življenje njihovih prednikov. Facebook nam je omogočal hitro objavljanje vsebin, brez zapletenih tehničnih postopkov, ki jih zahtevajo spletne strani,« pojasni sogovornik.

Izkušnja je bila pozitivna. Potem so nadaljevali z drugim, prav tako pomembnim projektom, ki je postal še eden od mejnikov – to so bile aktivnosti ob stoletnici Univerze v Ljubljani leta 2019, v okviru katerih so pripravili tudi vizualno zanimive predstavitve zgodovine oddelka za zgodovino filozofske fakultete. Takrat so se morali malce tudi prilagoditi, ker je začetek pandemije dodobra spremenil način dela in vsakdan, tako da so večino aktivnosti prenesli na splet. »Imeli smo celo simpozij, ki smo ga prek platforme zoom prenašali v živo,« pripoveduje Balkovec. Še ena pozitivna izkušnja, ki je še podkrepila željo, da bi bili še bolj prisotni na spletu.

Balkovec in kolegi so kmalu razširili aktivnosti na youtube, instagram in podkaste. Vsaka platforma ima sicer svoje zakonitosti, kar zahteva določeno prilagoditev vsebin. Na youtubu so posnetki dostopni dolgoročno in jih je mogoče tematsko organizirati v predvajalne sezname, kar omogoča uporabnikom enostavno iskanje. Instagram služi bolj za obveščanje o prihajajočih dogodkih in kratkih vizualnih objavah. Podkasti, torej samo zvočni posnetki pogovorov, so postali logičen naslednji korak, saj omogočajo poslušanje vsebin na poti, kar je posebej privlačno za mlajšo generacijo. »V podkaste prenesemo tiste vsebine, kjer vizualna komponenta ni ključna, tako da jih lahko poslušate med vožnjo, med tekom ali pa doma ob kavi,« je dodal.

Deset tisoč ogledov

Doseg vsebin je za zgodovinarje pomemben, toda hkrati to ni njihov glavni cilj. »Youtubova analitika je včasih zavajajoča. Število ogledov ne pove vedno, koliko ljudi je video dejansko pogledalo do konca. Kljub temu smo ponosni na videoposnetke, ki so dosegli tudi več kot 10.000 ogledov,« pojasnjuje.

Pomembna prelomnica je bila leta 2023, ko so za svoje delo prejeli priznanje prometej znanosti za komunikacijo verodostojnih informacij na področju zgodovinopisja. »To priznanje je potrdilo, da smo na pravi poti in da je naš trud opažen,« komentira.

Eden od razlogov za aktivno prisotnost na družbenih medijih je tudi boj proti lažnim novicam in napačnim interpretacijam zgodovine. Kot primer Balkovec navaja odziv na uporabo karantanskega panterja kot simbola slovenskega predsedovanja Evropski uniji, ki ga je označil za zgodovinsko netočnega. »Takrat sva s kolegom posnela kratek video, v katerem je strokovnjak za srednji vek razložil, zakaj gre za napačno interpretacijo. Prav tako smo se odzvali na aktualne dogodke, kot so vojna v Ukrajini, kjer smo pripravili razpravo z več strokovnjaki, da bi osvetlili zgodovinske vidike konflikta.«

Aktualnost je torej eno od osrednjih vodil pri določanju, kakšne posnetke snemajo in objavljajo.

V prihodnjih dneh, denimo, bodo objavili posnetek pogovora ob 80. obletnici konference na Jalti. Tudi na splošno bo leto zaznamovano z okroglo obletnico konca druge svetovne vojne, vse to pa bo javnost lahko spremljala tudi prek njihovih kanalov.

Ena od posebnosti njihovega pristopa je avtentičnost. »Smo amaterji, ko gre za snemanje in montažo. Nihče od nas ni profesionalec,« pravi Balkovec. Toda ravno to doda določeno pristnost vsebinam. »Pomembna je vsebina, ne pa popolna vizualna produkcija,« poudarja.

Vsak ponedeljek in četrtek

Za vizualno bogatitev posnetkov uporabljajo tudi zgodovinske fotografije, dokumentarne posnetke in intervjuje z lokalnimi prebivalci. Na primer, ob stoti obletnici, ko so Libeliče po plebiscitu leta 1922 znova postale del Slovenije, so posneli intervjuje s tamkajšnjimi prebivalci, ki so sami pripovedovali zgodbe. »Mi smo le postavljali vprašanja,« razloži. Zgodovinarji z oddelka za zgodovino objavijo nov video vsak ponedeljek, ki mu običajno sledi podkast v četrtek. »To terja veliko časa in truda, saj to delo opravljamo poleg rednih obveznosti. Vendar verjamemo, da je to ključno za javno dostopnost zgodovinskih vsebin,« pojasnjuje. Njihova vsebina zajema vse od najstarejših obdobij do sodobne zgodovine, pri čemer se še posebej trudijo uravnotežiti teme, povezane z drugo svetovno vojno in socializmom, ter druge manj raziskane časovne okvire.

»Naš cilj ni povečati števila sledilcev za vsako ceno. Ponosni smo na vsakega posameznika, ki spremlja naše vsebine in se iz njih uči. Naša prioriteta je zagotavljati kredibilne in izobraževalne vsebine, ki so dostopne vsem,« zaključi Balkovec.