Marcello Mastroiani, Sam Peckinpah, Alida Valli, Orson Welles, James Mason, Maximilian Schell, Yves Montand, Burt Lancaster, Klaus Kinski, Peter Ustinov … so samo nekatera zvezdniška imena svetovne kinematografije, ki so jih lahko v preteklosti srečali v Piranu. Mesto je vse do danes vabljiva filmska lokacija, predvsem slikovit Prvomajski trg. Trg je pred dnevi prejel zanimiv naziv: uvrstili so ga med zaklade evropske filmske kulture. Naziv podeljuje Evropska filmska akademija od leta 2006 in ga je doslej prejelo 50 filmskih evropskih lokacij.
Piranski Trg 1. maja se je tako znašel v družbi 50 lokacij v 31 državah, kot so vodnjak Trevi v Rimu zaradi Fellinijevega filma La dolce vita, pariška knjigarna Café des Deux Moulins, kjer so snemali film Amelie, Potemkinove stopnice v Odesi, kjer se dogaja znameniti prizor Oklepnice Potemkin Sergeja Eisensteina, pa sarajevska Baščaršija, dunajski Prater, železniška postaja v Budimpešti in številne druge slikovite filmske lokacije, ki so se vtisnile v spomin gledalcev in postale filmska dediščina.
»To je posebna čast, ker je to prva in edina slovenska lokacija s tem nazivom. V Piranu je poleg domačih snemalo tudi ogromno svetovnih in evropskih koprodukcij. In še vedno je čudovita filmska lokacija,« je spomnil Bojan Labović, direktor Festivala slovenskega filma.
Namigi filmskih institucij
Direktor Evropske filmske akademije Matthijs Wouter Knol je pojasnil, da člani Evropske filmske akademije posamezne lokacije, ki si zaslužijo naziv, najdejo z raziskavami, iščejo pa med državami, kjer še niso bili, včasih jim pomagajo namigi filmskih institucij posameznih držav.
»Cilj je, da bi na seznam uvrstili čim več prizorišč, ki imajo simbolni pomen za evropski film, kraje zgodovinske vrednosti, ki jih je treba ohranjati tudi za prihodnje generacije,« je poudaril Knol. In polaskal, da je cel Piran popolna filmska lokacija. Evropsko filmsko akademijo so ustanovili leta 1989, da bi zaščitili interese evropske filmske umetnosti in industrije.
Po trgu plesali mornarji, se družila mladež, tekali zlikovci …
Prvomajski trg je začaral češkega režiserja Františka Čapa, ki je živel v Piranu, da je komedijo Naš avto leta 1962 domala v celoti postavil na trg. Viri pričajo, da na tem trgu plešejo mornarji v švedski koprodukciji Kadeti (Blåjackor iz leta 1964), ki jo je režiral Šved Arne Mattsson in velja za prvi muzikal, posnet v Sloveniji. Trga se v sodobnejšem času spomnimo iz največje slovenske uspešnice osemdesetih let Poletje v školjki režiserja Tuga Štiglica. Pomembno kuliso prispeva v filmu Gorana Vojnovića Piran - Pirano. Nazadnje se tam dogaja še mladinski film Vincija Vogua Anžlovarja Tartinijev ključ.
Od velikih tujih produkcij so se nazadnje pred tremi leti po piranskih ulicah in trgih pa tudi po slikovitih strehah podili zlikovci in agenti v Netflixovem filmu The Union (Zveza) s Halle Berry in Markom Wahlbergom na čelu.
Vsaj 50 filmov
V Piranu in slovenski Istri so v najboljših letih posneli vsaj 50 filmov. Piran v filmu je že pred desetletjem predstavila Majda Širca z razstavo v Mestni galeriji Piran in poudarila zlato obdobje slovenskega filma in slovenske filmske koprodukcije, ki je med drugim spodbudila odločitev, da so postavili atelje Vibe filma na Fornačah v drugi polovici 50. let. Domače in tuje filmske ekipe so rade snemale v Piranu, kjer je vsaka ulica fotogenična. V času Jugoslavije so jih poleg podnebja in morja prepričali tudi cenejše življenje in najemanje sodelavcev. Tuje filmske ekipe so vključile tudi mnoge slovenske igralce, mojstre luči in tona ter druge filmske delavce. Tako so se veliko naučili. Produkcija pa je vplivala tudi na življenje domačinov. Ustanovili so društvo statistov in nastopali v filmih. Dijaki Gimnazije v Piranu se spominjajo, da jim je marsikdaj odpadla kakšna šolska ura, ker so jih poslali na snemanje.
Nataša Bučar, direktorica Slovenskega filmskega centra, si želi, da bi se slovenska filmska ustvarjalnost v prihodnje še bolj razvijala in prebijala v evropski prostor. Letos kaže dobro, kar štiri slovenske produkcije so se uvrstile v izbor za evropske filmske nagrade, je spomnila.
Na prejeto filmsko priznanje bo opozarjala plošča, ki jo bo občina Piran postavila na ikonični Trg 1. maja. V Piranu so na naziv ponosni, pravi podžupan občine Christian Poletti. Štejejo ga tudi kot zavezo, da bodo tudi v prihodnje podpirali ustvarjalnost in se trudili utrditi sloves občine, ki spoštuje, ohranja in ustvarja umetnost. Bomo videli, ali bodo podarjeni zaklad Evropske filmske akademije znali izkoristiti in učinkovito predstavljati Piran kot filmsko mesto.
