Ne, ta tragična zgodba ni iz Slovenija, kaže pa predvsem, da se s podobnimi težavami ukvarjajo tako rekoč povsod po Evropi. Tragičen primer 79-letnega avstrijskega pacienta, ki je pred časom umrl po večurnem čakanju na nujno operacijo v salzburških deželnih klinikah, v Avstriji znova odpira perečo razpravo o kadrovskih virih in organizacijskih pomanjkljivostih v sistemu nujne medicinske pomoči. Družina pokojnika je namreč proti bolnišnici že vložila civilno tožbo.
Incident, o katerem je prvi poročal časnik Kronen Zeitung, se je zgodil 27. marca. Moški je bil zaradi hudih bolečin v prsih okoli 15.30 prepeljan v Univerzitetno kliniko Salzburg. Diagnostiki so hitro ugotovili izjemno resno stanje: disekcijo aorte oziroma raztrganje glavne odvodnice. Gre za akutno stanje, ki zahteva takojšen kirurški poseg, saj je ogroženo življenje.
Kljub nujnosti stanja pacient ni bil operiran. Po poročanju medijev je bila edina dežurna kirurška ekipa, specializirana za tovrstne posege, v tistem trenutku zasedena z drugim nujnim primerom.
Kritiziranje bolnišnice
Odvetnik družine Stefan Rieder je za Krone ostro kritiziral ravnanje bolnišnice: »Kljub nujni potrebi po operaciji pacient ni bil operiran.«
Namesto takojšnjega posega v Salzburgu se je vodstvo klinike odločilo za premestitev. Šele ob 19.30, približno štiri ure po sprejemu pacienta, je reševalni helikopter poletel proti Univerzitetni kliniki Kepler v Linzu, ki je oddaljena več kot 130 kilometrov.
Za 79-letnega pacienta je bila ta zamuda usodna. Moški je umrl tik pred prihodom v operacijsko dvorano v Linzu. Vsaka pomoč je bila prepozna.
Družina pokojnika je proti salzburškim deželnim klinikam, ki so v lasti dežele, vložila civilno tožbo. Po besedah odvetnika Riederja zahtevajo odškodnino za duševne bolečine.
Kadrovska podhranjenost
Kritike letijo predvsem na kadrovsko podhranjenost v ključnem urgentnem segmentu. »Če ima bolnišnica že dve operacijski dvorani, potem morata biti obe tudi uporabni,« je dejal odvetnik. Po njegovem mnenju je »vprašljivo, da je bolnišnica ob dveh hkratnih nujnih primerih odvisna od drugih bolnišnic.«
Odvetnik zato poziva k takojšnji sistemski spremembi v organizaciji dežurnih služb, saj, kot pravi, to dolgujejo ljudem.
Salzburške deželne klinike se do konkretnega primera za Kronen Zeitung niso želele opredeliti. So pa potrdile sistemsko omejitev, ki je v osrčju kritik: »Zvečer in ponoči ne moreta biti obe operacijski dvorani uporabljeni za nujne operacije.«
Razlog za to je, da je v tem času na voljo le ena dežurna ekipa za tovrstne posege. Ta incident tako boleče izpostavlja ranljivost sistema, ko se dva ali več kritičnih primerov prekrivajo, kar postavlja osebje in vodstvo pred nemogoče odločitve.
