Ljubljanska osnovna šola Trnovo je ena izmed šol po državi, ki izvajajo mednarodno priznani program Neverjetna leta, prilagojen potrebam učiteljev in šol. Program podpira čustveni razvoj otrok, pomaga, da se naučijo socialnih veščin, empatije in reševanja težav, ter zmanjšuje vedenjske težave pri otrocih. Znotraj učnega procesa učitelji krepijo otrokovo pripravljenost na šolo, vztrajnost pri delu, motivacijo, čustveno samouravnavanje, medsebojno sodelovanje in druge za življenje potrebne veščine. Povedano drugače: šola naj bo most med generacijami in ključno orodje pri vzgoji čustveno zrelih, samozavestnih in povezanih otrok, staršev in učiteljev.

Se zdi to (pre)zahtevna naloga, sploh v današnjem času, zaznamovanem s takšnimi in drugačnimi vsakodnevnimi izzivi? Dosedanje izkušnje kažejo, da ne. Izvajalci programov pravijo, da so dokazi o napredku v družinskem in šolskem okolju opazni in številni.

Na začetku je treba pojasniti, da je program Neverjetna leta v Slovenijo pred desetletjem uvedla dr. Marija Anderluh, vodja službe za otroško psihiatrijo na Pediatrični kliniki v Ljubljani. Sprva šole še niso bile vključene, saj so bili v Sloveniji v ospredju programi za starše. »Ko so se pozitivni učinki starševskih programov pokazali, smo v letu 2019 začeli izvajati tudi programe za učitelje, vzgojitelje in šolske svetovalce, s katerimi krepimo čustveno in socialno dozorevanje otrok,« pojasnjuje dr. Marija Anderluh, ki je tudi vodja projekta Neverjetna leta pri Centru za dokazano učinkovite programe za otroke. Poudarja izjemen pomen programov po šolah in vrtcih, saj dosežejo vse otroke, tudi tiste, katerih starši se ne morejo ali ne želijo vključiti v starševske programe. »Zlasti v času, ko narašča število vedenjskih težav in otrok z nevrološkimi potrebami, je nujno okrepiti tudi usposabljanje vzgojiteljev in učiteljev.«

Za krepitev odnosov med otroki, starši in učitelji 

Kako se je izkazal program Neverjetna leta v učilnicah OŠ Trnovo? V razredih, kjer učitelji sledijo strategijam programa, zaznavajo manj konfliktov, manj napetosti, izboljšano komunikacijo, na šoli vlada boljše vzdušje. Usmerjenost v pozitivno vedenje učiteljev in učencev je pripomogla k boljšim odnosom med učenci, učitelji in starši, šola pa je postala »podporna in pozitivna skupnost«.

Zahvala, namenjena eni od učenk. / Foto: UKC Ljubljana

Zahvala, namenjene eni od učenk, na drevesu pohval. / Foto: UKC Ljubljana

Eden od preprostih pripomočkov za gradnjo lepših medosebnih odnosov na šoli je tudi drevo pohval, ki so ga na eni od sten šolskega hodnika postavili konec lanskega leta. Otroci na list papirja napišejo, komu in zakaj se zahvaljujejo, listek s pohvalo pa obesijo na drevo. Ob našem obisku šole prejšnji teden ni manjkalo barvitih listkov z lepimi besedami zahvale, kot so »Hvala, ker mi posodiš stvari« in »Hvala, ker si prijazna do otrok in staršev« in podobno. Listki s pohvalami ne bodo končali v košu za smeti in bodo vsi pohvaljeni prejeli tudi pisno priznanje.

V oddelkih, kjer poteka program Neverjetna leta, otroci postajajo bolj ozaveščeni in usmerjeni v pozitivno reševanje težav. Ko se znajdejo v konfliktu, se hitreje obrnejo po pomoč učitelja, čutijo se varnejše, našteva opažene prednosti programa ravnateljica OŠ Trnovo Đulijana Juričić. Spremembe so tudi med učitelji. »Učitelji so bolj pozitivno naravnani. Ko pride do neprimernega vedenja, ga obravnavajo kot priložnost za izboljšanje: 'To ni bilo v redu. Kako bi morali ravnati, da bi bilo bolje?'« Posledično že otroci najnižjih razredov sami pri sebi spoznavajo, kako bi se lahko v določeni situaciji primerneje odzvali.

Ministrstvo za zdravje je v letu 2024 na javnem razpisu za sofinanciranje projektov na področju razvoja programov za duševno zdravje otrok, mladostnikov in mlajših odraslih med drugim finančno podprlo tudi izvajanje tovrstnih programov za učitelje in vzgojitelje.

Analize še kažejo, da se učitelji po zaključku programa počutijo bolj zadovoljne, kompetentne in povezane s svojimi sodelavci. Njihova motivacija za iskanje rešitev za vsakodnevne izzive je večja in so tudi bolj pozitivni glede prihodnosti, je ključne ugotovitve evalvacije, ki jo je opravil med 199 učitelji, prejšnji teden ob predstavitvi knjige Neverjetni učitelji strnil psiholog Tjaš Debeljak. Pri otrocih, ki so imeli največ težav ob začetku programa, učitelji po zaključku opažajo manj vedenjskih težav, manj hiperaktivnosti v razredu in več prosocialnega vedenja.

Pogoj: najmanj trije učitelji

Osnovna šola Trnovo se je v program Neverjetna leta vključila, ker so že pred pandemijo opazili potrebo po drugačnem pristopu. Ravnateljica Đulijana Juričić pravi: »Otroci, ki prihajajo danes, niso več isti, kot so bili pred 10 ali 15 leti. Spremembe v družbi nanje močno vplivajo: danes živimo hitro in otroci ne znajo obdelati svojih čustev. Moramo jih naučiti, kako razumeti sebe in se primerno obnašati.« Med iskanjem strokovne podpore je prišlo povabilo dr. Marije Anderluh. »Na prvi predstavitvi programa smo takoj vedeli, da je to tisto, kar potrebujemo. Takoj so se odzvali tudi trije učitelji, ki so se želeli vključiti,« se spominja ravnateljica. V teh letih je program usposabljanja Neverjetna leta za učitelje končalo 30 učiteljev, kar je skoraj polovica kolektiva.

Program za učitelje ne pomeni dodatne obremenitve, kažejo izkušnje Sonje Stepančič. / Foto: Tjaša Lampret

Program za učitelje ne pomeni dodatne obremenitve, kažejo izkušnje Sonje Stepančič. / Foto: Tjaša Lampret

Izobraževanje učiteljev traja 50 ur, v tem času pa se seznanijo s strategijami za obvladovanje vedenjskih izzivov in ustvarjanje pozitivne dinamike v razredu. Program pomaga otrokom pri razvoju čustvenih, vedenjskih in socialnih spretnosti ter učiteljem omogoča lažje dosego zastavljenih učnih ciljev. Program za učitelje ni dodatna obremenitev in po izkušnjah učiteljice na šoli Sonje Stepančič je delo v učilnici celo lažje, ko enkrat spoznaš strategije. »Delo mi vzame manj časa in energije. Na začetku sicer vlagam več časa v gradnjo odnosov, ko pa je odnos vzpostavljen ter otroci in starši zaupajo, se manj časa namenja negativnim stvarem.«

Strategije, ki jih sicer začnejo izvajati pri prvošolčkih, delujejo tudi pri starejših učencih, tudi v tretji triadi, pri čemer pa jih je treba prilagoditi najstnikom. Z mlajšimi otroki delajo prek iger, igre vlog in podobnih dejavnosti, za najstnike, ki jim je pomemben občutek vključenosti in odločanja, pa so primernejše debate.

Vodja službe za otroško psihiatrijo prof. dr. Marija Anderluh / Foto: Tjaša Lampret

Vodja službe za otroško psihiatrijo prof. dr. Marija Anderluh / Foto: Tjaša Lampret

Tudi Marija Anderluh potrdi, da za učitelje, ki usvojijo strategije, ni veliko dodatnega dela. K temu doda, da so vrata programa še vedno odprta za druge osnovne šole. »Pogoj je le, da so v program pripravljeni vstopiti vsaj trije učitelji iste šole in da je vodstvo šole temu naklonjeno.« Zakaj pogoj treh učiteljev? Program prinaša spremembe načina dela z otroki in izkušnje potrjujejo učinkovitost programa, če ga hkrati izvaja več učiteljev, odgovarja sogovornica. Prijava za vključitev v program je mogoča na spletni strani www.neverjetnaleta.si.

Dober temelj za čas najstništva in odraslosti

Doslej se je programov starševstva Neverjetna leta in Vlagajmo v igro (slednji je novejšega datuma in je namenjen predvsem, a ne izključno, skupinskim treningom staršev) udeležilo 3500 staršev. Zdravstvene službe izvajajo program v okviru zdravstvenih storitev, pri čemer stroške krije Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).

Podobno sistemsko ureditev bi si želeli tudi za izvajanje programov za učitelje in vzgojitelje. Izvajanje programa je lani do julija 2026 podprlo tudi ministrstvo za zdravje. Veliko učiteljev bi lahko svoje znanje predalo kolegom, če bi bilo financiranje zagotovljeno v večjem obsegu, pravi dr. Marija Anderluh. To bi omogočilo, da bi se program, ki je že prilagojen za slovenske šole in vrtce, hitreje širil. V programu za učitelje so sicer doslej usposobili prek 400 učiteljev in vzgojiteljev.

Denis Mušič / Foto: Tjaša Lampret

Denis Mušič / Foto: Tjaša Lampret

Vrnimo se k programu starševstva, ki ga v državi izvaja 25 regijskih centrov: program, lokacije in tudi obrazec za spletno prijavo staršev so dostopni na spletni strani Neverjetna leta. Da je med starši zanimanje za tovrstno usposabljanje veliko, kažejo tudi čakalne dobe. Kot pravi izvajalec programov starševstva na ljubljanski Pediatrični kliniki Denis Mušič, je danes na seznamu čakajočih 250 staršev. To pomeni, da kdor se prijavi danes, bo na omenjeni kliniki predvidoma prišel na vrsto čez približno dve leti. Vsako leto je čedalje več prijav, po desetih letih ugotavlja Mušič. Pri napotitvah staršev s sodišč ali centrov za socialno delo pa Mušič presodi, ali je glede na intenziteto otrokovih težav starš primeren za vključitev v skupino ali gre pri otroku za težave, ki zahtevajo individualno delo s starši.

»Cilj bi bil, da bi se lahko v program vključili starši, ki iščejo pomoč zaradi težav v duševnem zdravju pri otrocih, mlajših od 12 let. Izkušnje kažejo, da mnogi starši po zaključku programa ne potrebujejo pomoči, kar pomeni, da bi razbremenili sistem za tiste, ki bi potrebovali zdravstvene storitve,« dodaja Anderluhova. Ni skrivnost, da je v vrtcih in šolah vse več otrok z vedenjskimi težavami, starši pa prepogosto ostanejo prepuščeni sami sebi.

Zakaj je pomembno raznolike programe projekta Neverjetna leta, ki so namenjeni predvsem otrokom od 2. do 12. leta starosti, začeti zgodaj? »Če v zgodnjih letih krepimo čustveno stabilnost, uravnoteženost, izražanje čustev, reševanje stisk in vedenjskih težav na sprejemljiv način, postavimo dober temelj zdravemu razvoju otroka, ki bo kot najstnik konstruktiven član razreda in kasneje družbe. Zato je vlaganje v otrokova prva leta investicija v prihodnost družbe,« zaključi dr. Marija Anderluh. 

Priporočamo