Denar je sveta vladar – tudi v umetnosti. Bogati Katar je dobil svoj stalni nacionalni paviljon v Vrtovih (Giardini) na beneškem bienalu, najpomembnejšem in najstarejšem svetovnem srečanju na področju umetnosti in arhitekture. V zalivski državi, ki veliko vlaga v sodobno umetnost, so nad odločitvijo vodstva bienala in občine Benetke navdušeni.
Malce tišje ploskajo v drugih državah, ki si že desetletja prizadevajo dobiti svoj prostor na osrednjem prizorišču bienala, a jim nikakor ne uspe. Vrata za gradnjo dodatnih nacionalnih paviljonov so večini držav zaprta. Izjemoma so leta 1995 dovolili, da svojega postavi Južna Koreja. Lanski protokol o sodelovanju med Benetkami in Katarskimi muzeji pa je zelo hitro privedel do uresničitve želje Katarja: stalni paviljon so dobili na prestižnem mestu v bližini osrednjega objekta. V zgodovinskih Giardinih v soseski Castello bo imelo tako svoje stalne paviljone 31 držav.
Jugoslovanski paviljon je zasedla Srbija
Slovenija je nekakšna izgnanka iz beneških Vrtov. Benetke so nacionalne paviljone razdelile v začetku 20. stoletja. Na osrednjem prizorišču v Giardinih so si stalne lokacije zagotovile večje in vplivnejše države ter postavile svoje paviljone. Tudi Jugoslavija. Zgradili so ga leta 1938 v času Kraljevine Jugoslavije. V njem so razstavljali Srbi, Hrvati in Slovenci. Po drugi svetovni vojni je postal last Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ) in so v njem krožili umetniki vseh jugoslovanskih republik. Po razpadu Jugoslavije pa si ga je prisvojila Srbija. Od leta 2007 dalje to zgradbo tudi uradno uporablja kot svoj nacionalni paviljon. Druge nekdanje jugoslovanske republike niso dobile pravice do tega paviljona, ki meri več kot 200 kvadratnih metrov. Poznejši predlogi za dogovor s Srbijo o statusu in uporabi paviljona, ki jih vlagajo države naslednice Jugoslavije, tudi Slovenija, do zdaj niso obrodili sadov.
Jugoslovanski paviljon namreč formalno ni bil vključen v nasledstvena pogajanja med državami nekdanje SFRJ. Zakaj so nanj pozabili, ni znano. »Republika Slovenija je v dogovoru med ministrico Asto Vrečko in visoko predstavnico za nasledstvo Matejo Vraničar Erman to vprašanje vseeno odprla. Slovenija je uradno zaprosila za dokumentacijo, a je od Republike Srbije ni uradno prejela,« so za Nedeljski dnevnik povedali na ministrstvu za kulturo.
V beneških Vrtovih je v nasprotju z nekdanjo Jugoslavijo mogoče videti tudi primere sožitja po razpadu držav. Češka in Slovaška sobivata v skupnem paviljonu in skupaj pripravljata razstave. Sodelujejo tudi Finska, Norveška in Švedska v nordijskem paviljonu, pri tem ima Finska posebej še svojega.
Slovenija želi vsaj prostor v Arzenalu
Kljub vsemu Slovenija redno sodeluje na bienalu, tako umetnostnem kot arhitekturnem, ki se vsako leto izmenjujeta. Države, ki nimajo nacionalnega paviljona v Vrtovih, se predstavljajo v najetih prostorih v Arzenalu (Arsenale), ki je drugo osrednje prizorišče bienala, ali po drugih lokacijah v Benetkah. Sloveniji je kot razstavišče v času bienala vrsto let služila manjša slovenska galerija A + A, ki so jo upravljale Obalne galerije. Ta je bila na zanimivi lokaciji nedaleč od znamenite palače Grassi v središču Benetk, a vendarle povsem odmaknjena od osrednjega dogajanja bienala. Na vidnejše mesto v Arzenalu se je naša država vrnila leta 2014. »Nacionalne predstavitve na tej lokaciji so najbolj obiskane in dosežejo največjo vidnost,« poudarjajo na ministrstvu za kulturo. »Republika Slovenija v Arzenalu nima stalnega najemnega prostora, zato se je ministrica Asta Vrečko leta 2024 sestala z vodstvom Fundacije Beneški bienale, da bi preučili možnosti za dolgoročnejši najem. Postopki potekajo,« so povedali na ministrstvu za kulturo.
Lani namreč Sloveniji niti v Arzenalu ni uspelo pravočasno pridobiti prostora, zato se je s konceptualno umetnico Niko Špan in njeno skulpturo-instalacijo Skrivnost vrta zate predstavljala v parku zunaj osrednjih prizorišč. Na letošnjem 19. beneškem arhitekturnem bienalu od 10. maja do 23. novembra pa se vrača v Arzenal. Paviljon na 120 kvadratnih metrih površine sta zasnovala arhitekta Ana Kosi in Ognen Arsov iz biroja Kosi in partnerji. Proračun za izvedbo predstavitve letos znaša 70.000 evrov.
Katar je Al Bundukiji doniral 50 milijonov
Katar, novopečeni častni gost v zgodovinskih Vrtovih, se bo predstavil z instalacijo pakistanske arhitektke Yasmeen Lari, ki je del večje razstave z naslovom Moj dom je tvoj dom o sodobnih arhitekturnih dosežkih na Bližnjem vzhodu, v severni Afriki in južni Aziji. Del razstave bo tudi v palači Franchetti, ki je nezgrešljiva tik ob Velikem kanalu in mostu Akademija. Del dogovorov v zameno za pridobitev stalnega paviljona med občino Benetke in Katarjem naj bi bilo tudi Katarsko sofinanciranje obnove osrednjih beneških palač. V občinsko blagajno Benetk je iz Katarja že kapnila prva zajetna donacija 50 milijonov evrov, Katar naj bi bil med dobrotniki še nadaljnjih 30 let. Očitno je kulturne mostove, ki jih želi graditi bienale, z veliko denarja veliko lažje tlakovati. Predsednik beneškega bienala Pietrangelo Buttafuoco je v dobrodošlici Katarju v Vrtovih še polaskal, da so navsezadnje Benetke edino evropsko mesto, ki ima že od leta 1000 tudi arabsko ime Al Bundukija. »Beneški bienale je zgodovinsko gledano termometer geopolitike. Skupni dom ljudstev, poklicanih v sodobni umetnosti, v 130-letni zgodovini kaže natančno sliko neke dobe,« je še poudaril Buttafuoco.
Res je, bienale odslikava razmere v svetovni politiki. Rusija denimo je izpustila že nekaj bienalov zapored. Več tisoč umetnikov je lani podpisalo peticijo, da bi iz predstavitve na bienalu izključili Izrael zaradi agresije nad Palestinci v Gazi. Peticija ni bila uspešna, je pa zaradi protestov izraelski paviljon varovala italijanska vojska. Podobno brezplodno je italijansko gibanje za pravice žensk želelo doseči, da bi izključili Iran.
