Zdaj ali nikoli – vsaj Črno goro in Albanijo, ki sta naredili največji napredek, je treba sprejeti v evropsko družino po začrtani časovnici, da bo Evropska unija še kredibilna. Sicer bo razočaranje veliko, EU pa dodatno oslabljena. Tako bi lahko povzeli stališča širitvi naklonjenih politikov in drugih strokovnjakov. »Res je, če do leta 2028 Črna gora ne vstopi, bo Evropska unija težko govorila, da širitev na zahodni Balkan sploh še obstaja,« pritrjuje Faris Kočan, raziskovalec s Centra za mednarodne odnose Fakultete za družbene vede.
Dvanajst let je minilo od vstopa Hrvaške v Evropsko unijo in načrtovana nadaljnja širitev je več let stala na stranskem tiru. Z rusko agresijo na Ukrajino ter z ruskimi prizadevanji za krepitev vpliva na zahodnem Balkanu se je širitev EU spet prebila med prednostne teme. To je pokazalo tudi poročilo o napredku držav kandidatk za vstop, ki ga je predstavila komisarka za širitev Marta Kos. V evropski čakalnici so Albanija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Gruzija, Moldavija, Severna Makedonija, Srbija, Turčija in Ukrajina.
Makedonce po Grkih stiskajo še Bolgari
V zadnjem letu Črna gora in Albanija ambiciozno zapirata in odpirata večino pogajalskih poglavij. V Črni gori načrtujejo pristopna pogajanja zaključiti do konca prihodnjega leta in v Evropsko unijo vstopiti leta 2028, v Albaniji pa skleniti pogajalski proces do konca leta 2027 in do leta 2030 postati članica.
Druge države zahodnega Balkana – Severna Makedonija, BiH ter Srbija – v zadnjem letu dni niso pokazale velikega napredka. Severna Makedonija je v preteklosti že šla skozi boleč proces menjave imena države zaradi ultimata Grčije, zdaj jo z vetom blokira Bolgarija z zahtevami po priznanju bolgarske manjšine in vpisu v ustavo. To je makedonski premier Hristijan Mickoski označil za »politični bulizem« in spomnil, da država po 20 letih statusa kandidatke še čaka na odprtje prvega pogajalskega poglavja, državljani pa se sprašujejo, zakaj morajo znova spreminjati ustavo.
Srbija več kot tri leta ni odprla niti enega poglavja. V državi vre že več kot leto dni, vse od zrušenja nadstreška na železniški postaji v Novem Sadu, ki je zahtevalo 16 življenj in sprožilo množične proteste, na čelu katerih so srbski študenti. Marta Kos poudarja, da to, kar zahtevajo srbski protestniki od Beograda, pričakuje tudi Bruselj: vladavino prava in boj proti korupciji. Srbske oblasti je opozorila, naj se izogibajo protievropski retoriki. Srbski predsednik Aleksandar Vučić trdi, da državljani še vedno verjamejo, da je evropska pot najboljša za državo.
Ukrajina in Moldavija, ki sta za članstvo v Uniji zaprosili kmalu po začetku ruske agresije, še čakata na začetek vsebinske faze pristopnih pogajanj, čeprav sta po mnenju evropske komisije že nekaj časa pripravljeni na to. Tudi ti dve državi si prizadevata za vstop v EU do leta 2030. A Ukrajino blokira Madžarska z argumentom, da pravice madžarske manjšine v Ukrajini niso povsem zagotovljene.
Status kandidatke za članstvo ima tudi Gruzija, a le še na papirju, po preobratu v zunanji politiki je pristopni proces povsem zastal. Podobno je s Turčijo, ki ima status kandidatke že več kot četrt stoletja, a pristopna pogajanja stojijo.
Premalo poudarjena korist za sedanje članice
Še bolj kot države kandidatke je o dobrobitih širitve Evropske unije treba prepričati predvsem sedanjo sedemindvajseterico. Ena glavnih frustracij kandidatk za članstvo je nacionalni veto, ki ga uporabljajo posamezne nacionalne vlade članic Unije za blokiranje procesa širitve, kot denimo Bolgarija za Severno Makedonijo ali Madžarska za Ukrajino … V vrhu Evropske unije sicer omenjajo morebitno uvedbo prehodnih obdobij ali spreminjanje pravil pri uporabi veta, da bi zaobšli blokade, a vprašanje je, kako bi to lahko izpeljali brez poseganja v temeljno pogodbo Evropske unije. Za zdaj poskus ni bil uspešen, saj je za spremembo pravil potrebno soglasje vseh držav članic, ki se pravici veta ne želijo odpovedati.
V Evropski uniji je pogosto premalo poudarjeno, da širitev Unije ni koristna le za države kandidatke, temveč prinaša pomembne prednosti tudi za obstoječe članice in prebivalstvo. Če bi vse kandidatke do leta 2035 uspešno zaključile proces pristopa, bi EU postala še večji in močnejši gospodarski blok. Nadaljnji razvoj pa bo močno odvisen od tega, kako hitro bodo nove članice dohitele glavna gospodarstva Unije. Po ocenah Raziskovalnega inštituta evropskega parlamenta bi lahko skupni bruto domači proizvod EU ob tem zrasel za najmanj 8 odstotkov, v najboljšem primeru pa celo za 24 odstotkov v primerjavi s sedanjimi vrednostmi.
Če ne bo Evropska unija, bo pa kdo drug
Tudi Matjaž Nemec (S&D/SD) se strinja, da je bila dosedanja širitev EU pozitivna za stare članice, zato nič ne bi smelo ustaviti procesa nadaljnje širitve. Po njegovi oceni trenutno najbolje kaže Črni gori in Albaniji, ki imata pred seboj dokaj jasno časovnico nadaljnjega pridruževanja. Na dobri poti sta tudi Ukrajina in Moldavija, je dejal Nemec.
Marjan Šarec (Renew/Svoboda) pravi, da je širitev geostrateško pomembnejša, kot si marsikdo misli. Po njegovem mora EU vedeti, kje so njeni interesi, in se mora širiti, sicer bodo vpliv v nekaterih državah kandidatkah prevzele druge sile. Ne strinja se z razmišljanji, da je treba pred širitvijo izpeljati reformo EU. »Če se širitveni proces ustavi, bo EU povsem nekredibilna. Najprej naj vstopita Črna gora in Albanija, in to je povsem realno v tem mandatu, potem bomo govorili o reformah.«
»Ko bo Evropa enkrat pripravljena in ko bodo pripravljene tudi države, ki želijo vstopiti – kajti izpolniti morajo vse pogoje, je seveda Sloveniji v interesu, da podpre to širitev. Zagotovo se s tem pripomore k ublažitvi tudi napetosti iz preteklosti, da se umiri balkanski kotel. Naš cilj je, da imamo v soseščini mir in da krepimo svoj razvoj. A za vse morajo veljati enaka pravila,« je povedal Branko Grims (EPP/SDS).
Irena Joveva (Renew/Svoboda) je izpostavila Severno Makedonijo, nekoč odlično kandidatko, ki je zdaj postala še talec Bolgarije, kar ni pravično. Severna Makedonija od EU ne dobi zagotovila, da bo bolgarska zahteva resnično zadnji pogoj pred začetkom vsebinskih pogajanj, pravi Joveva. »Če EU svojih obljub do kandidatk ne uresniči, je jeza na drugi strani razumljiva. Kandidatke morajo opraviti svojo domačo nalogo, a trenutno jo mora predvsem EU,« pravi Joveva. Meni še, da bi morebitna prednost Ukrajini in Moldaviji pri vključevanju v EU državljanom na zahodnem Balkanu lahko dala napačno sporočilo.
