Če imate občutek, da je od prejšnjih olimpijskih iger (OI) minilo nekam malo časa, vas ta tokrat ne vara. In ne, tudi čas ne teče nič hitreje kot sicer. Od zadnjega največjega športnega dogodka na svetu, pa čeprav tega po številnih kazalnikih že prehiteva svetovno nogometno prvenstvo, do letošnjega, ki se v petek z uradnim odprtjem začenja v Parizu, so namreč prvič v skoraj 130-letni zgodovini modernih olimpijskih iger pretekla le tri leta. Igre v Tokiu so bile zaradi vsem znanega zapleta z epidemijo koronavirusne bolezni namreč namesto leta 2020 na sporedu leto pozneje, a tudi takrat še pod velikim vplivom nesrečnega virusa, saj so potekale pod strogimi zdravstvenimi režimi in brez prisotnosti gledalcev. Ti pa so bistvo vsake športne prireditve in se letos vračajo v velikem številu, saj so že do 14 dni pred začetkom iger pariški organizatorji prodali rekordno število vstopnic – kar 8,6 milijona ali 300.000 več kot na doslej po tej plati rekordnih igrah leta 1996 v Atlanti.
No, se pa letošnje igre v Parizu, izostanku smrtonosnega virusa navkljub, dogajajo še v precej nemirnejšem času, to pa bo imelo za posledico tudi okrnjeno zasedbo športnikov. A o tem in drugih »političnih« zgodbah proti koncu zapisa – ne delajmo si namreč iluzij, da šport in politika med seboj nista povezana, kar s figo v žepu tako radi poudarjajo različni športni veljaki. V Parizu se bo, skratka, skupno 10.714 športnic in športnikov borilo za 329 kompletov kolajn, med njimi pa bo tudi rekordna, kar 90-članska slovenska zasedba. Od te si tudi tokrat, kar je sicer skregano z olimpijskim geslom, obetamo, da na OI ne bo odpotovala le zato, da bi sodelovala, temveč tudi zmagovala. Oziroma osvojila kakšno kolajno.
Čehu je vseeno, kakšne barve bo
Kandidatov in kandidatk za visoka mesta je namreč kar nekaj, status favoritov pa so si priborili z visokimi uvrstitvami na svetovni ravni. Če začnemo s kraljico športov, atletiko, je prvo ime metalec diska Kristjan Čeh. Evropski prvak in svetovni podprvak bo na OI nastopil drugič, pred tremi leti je v Tokiu osvojil peto mesto, tokrat pa ima upravičeno višje cilje. »Jasno, cilj je zmagovalni oder. Največja želja vsakega športnika je osvojitev olimpijskega odličja, ne glede na to, kakšne barve je,« je povedal Čeh, ki ga finale čaka 7. avgusta. Izkušnje z osvajanjem odličij ima tudi skakalka ob palici Tina Šutej, ki je imela sicer kar nekaj težav s poškodbami, a je prepričana, da bo na OI dobro pripravljena. Sodi v širši krog favoritov, finale pa jo prav tako čaka 7. avgusta. Vrh bi lahko Slovenci krojili tudi v kolesarstvu, pa čeprav ne bo glavnih adutov, Primoža Rogliča in Tadeja Pogačarja. Na cestno dirko, ki bo 3. avgusta, se bodo tako podali Matej Mohorič, Luka Mezgec, Domen Novak in Jan Tratnik, ki bo edini tekmoval tudi v vožnji na čas. Ta je na sporedu že drugi dan iger, 27. julija.
Veliko veselja so slovenskim ljubiteljem športa z olimpijskimi kolajnami v preteklosti že prinesle tudi jadralne discipline. V teh bo tokrat prvič na sporedu kajtanje in disciplina formula kite, v kateri ima nekdanji svetovni in evropski prvak Toni Vodišek najvišje cilje. »To bo moja najpomembnejša tekma v življenju, a tega ne jemljem kot breme, temveč motivacijo. Ve se, po kaj grem na igre,« je odločen Vodišek, ki ga morebitna regata za kolajne čaka 8. avgusta. Tudi judoisti ljubitelje športa s kolajnami razvajajo vse od OI 2004 v Atenah, tokrat pa je glavno orožje Andreja Leški v kategoriji do 63 kilogramov, ki bo nastopila 30. julija in je jasno povedala: »Želim si kolajne. Seveda čutim pritisk, a s tem sem se sposobna dobro spoprijemati.« Dan prej bo v kategoriji do 57 kilogramov prav tako kandidatinja za najvišja mesta Kaja Kajzer.
Kolajne niso tuje niti kajakašem in kanuistom na divjih vodah. Zlato iz Tokia bo tako branil kanuist Benjamin Savšek, ki ga finale čaka 29. julija, medtem ko se bo skušal drugi veteran Peter Kauzer v kajaku dokopati do druge kolajne po Riu de Janeiru 2016, finale bo 1. avgusta. Nova disciplina je medtem kajakaški kros, v katerem je slovenski adut Eva Terčelj (finale 5. avgusta), pred kratkim že zmagovalka tekme svetovnega pokala.
Janja Garnbret ne bo igrala turistke
Prvič bo na OI medtem nastopila moška odbojkarska reprezentanca, ki jo v skupini čakajo tekme proti Kanadi, Srbiji in Franciji. V četrtfinale iz vsake izmed treh skupin s po štirimi reprezentancami napredujeta prvi dve in še najboljši dve tretji, polfinale je na sporedu 7. avgusta, tekmi za kolajne pa 9. in 10. avgusta. »Forma raste, ves čas jo skušamo stopnjevati. Do odhoda v Pariz moramo popraviti še nekaj manjših stvari, a smo na dobri poti. Vsi vlagamo največ, kar lahko,« je povedal selektor Gheorghe Cretu. Drugačen sistem tekmovanja – v dveh skupinah s po šestimi reprezentancami – imajo medtem rokometaši, ki bodo na igrah nastopili četrtič, že v skupini pa jih čakajo težke tekme proti Špancem, Hrvatom, Nemcem, Švedom in Japoncem. V četrtfinale napredujejo prve štiri reprezentance, polfinale bo 9. avgusta, tekmi za kolajne pa se igrata 11. avgusta. »Za nas bo vsako srečanje imelo status finalnega. Moramo biti optimisti, kljub zahtevnosti tekmovanja je naš cilj preboj v četrtfinale,« je povedal selektor Uroš Zorman. Od četrtfinala je do boja za kolajne le še ena tekma ...
Proti koncu seznama športov po abecednem vrstnem redu pa najdemo še verjetno glavnega slovenskega aduta. V športnem plezanju bo to Janja Garnbret, ki bo branila zlato kolajno iz Tokia, bo pa tekma tokrat drugačna, saj bo hitrostno plezanje samostojna disciplina, Garnbretovo pa čaka kombinacija balvanov in težavnosti. A cilji so enaki. »V Pariz ne grem zato, da bi igrala turistko. Dobro formo sem kazala tako na tekmah kot na treningih, zato sem pomirjena,« je povedala Janja Garnbret, ki bo tekmovala med 6. in 10. avgustom. Med kandidati za kolajno bo v kategoriji nad 80 kilogramov tudi tekvondoist Patrik Divkovič, kar je že dokazal z uvrstitvami na stopničke v svetovnem pokalu – dvoboji ga čakajo 10. avgusta.
Seveda pa nikakor ne gre podcenjevati nastopov drugih slovenskih športnikov, ki vedno lahko presenetijo. Predstavnike bomo poleg v naštetih športih, v katerih bo ob že omenjenih tekmovalo še kar nekaj drugih, namreč imeli še v golfu, gorskem kolesarstvu, lokostrelstvu, namiznem tenisu, plavanju, ritmični in športni gimnastiki, veslanju ter v ženskem rokometu, v katerem bodo Slovenke, ki so glavni cilj že dosegle, nastopile kot naša prva ženska ekipa v kolektivnih športih v zgodovini OI.
Rusov in Belorusov za vzorec
Čeprav bo slovesno odprtje s prižigom olimpijskega ognja na sporedu v petek zvečer, se bodo nekatera tekmovanja (v lokostrelstvu, nogometu, ženskem rokometu – tudi s četrtkovo tekmo med Slovenijo in Dansko – in ragbiju sedmeric) začela že prej, zaključek iger v Parizu pa bo v nedeljo, 11. avgusta. Pri čemer je na žalost iluzorno pričakovati, da bi se vmes, kar je bila sicer tradicija že v antični Grčiji, ustavili različni vojni spopadi po zemeljski obli, vključno s tistima v Ukrajini in Gazi. Zaradi prvega, ki je prinesel prepoved nastopa veliki večini ruskih in beloruskih športnic in športnikov, bo iz omenjenih držav v Parizu, če ne bo odpadel še kdo, tekmovalo le 31 predstavnikov iz omenjenih dveh držav, 15 iz Rusije in 16 iz Belorusije. Samo za osvežitev spomina: na zadnjih igrah v Tokiu je – čeprav takrat pod vplivom sankcij ruskemu olimpijskemu komiteju zaradi dopinških afer – nastopilo 335 ruskih športnikov, osvojili so 71 kolajn, tudi sicer pa so Rusi tradicionalno med najuspešnejšimi udeleženci. Tako je jasno, da bodo športni boji marsikje precej okrnjeni, tudi sodelujoči ruski in beloruski športniki pa bodo obenem dobesedno ponižani, saj imajo prepoved udeležbe na odprtju iger, nastopali bodo pod nevtralnimi simboli MOK brez zastave in himne, njihovi dosežki ne bodo navedeni v pregledu kolajn ... Izraelski športniki medtem seveda podobnih težav nimajo.
A ko se bodo tekmovanja začela, bo vse to seveda pozabljeno. Kot tudi vse drugo, kar v tem delu sveta tako radi očitamo tistemu z bolj avtoritarnimi režimi, potem pa počnemo skorajda natanko iste stvari – denimo to, da se je pariška policija na grob način v dnevih pred OI lotila čistk šotorskih naselij, v katerih je živelo okrog 230 brezdomcev, da so meritve kakovosti zraka pokazale, da je ta tako slab, da lahko pri športnikih povzroči napade astme in vrtoglavico, da so obljubljali najbolj »zelene« igre doslej z minimalno porabo energije, a so samo nekaj dni pred začetkom naročili 2500 novih klimatskih naprav ...
