Poiskali smo odgovore ne nekaj najbolj pogostih vprašanj o tem, pod kakšnimi pogoji se bomo lahko upokojevali.
Se bo z novo pokojninsko reformo spremenila starost za upokojitev?
Po predlogu ministrstva, ki je zakrožil v javnosti, bi zavarovanec pravico do starostne pokojnine pridobil pri starosti 67 let, če je dopolnil najmanj 15 let zavarovalne dobe. Ne glede na omenjeno starost leta 2028 zavarovanec pridobi pravico do starostne pokojnine, ko doseže 65 let in tri mesece, leta 2034 pa pri 66 letih in devetih mesecih. Ob dopolnjenih 40 letih pokojninske dobe brez dokupa bi bila pravila za pridobitev pravice do starostne pokojnine drugačna – leta 2028 mora zavarovanec dopolniti 60 let in tri mesece, leta 2034 pa 61 let ter devet mesecev. Starostno mejo bo med drugim mogoče znižati na račun otrok, služenja obveznega vojaškega roka in vstopa v zavarovanje pred 20. letom starosti. Prizadevajo si, da bi bila zakonodaja sprejeta pred poletnimi počitnicami, začela pa bo veljati s 1. januarjem 2026.
Katera bodo »najboljša leta«?
Glede pokojninske osnove trenutno velja, da se pri izračunu pokojnine upošteva katerih koli zaporednih 24 let. Ministrstvo naj bi predlagalo, da se pri dopolnjenih 40 letih in več zavarovanja izloči pet let, ki so najmanj ugodna za zavarovanca.
Kakšen bo odmerni odstotek za pokojnino?
Ključen parameter za dostojnost pokojnin bo višji odmerni odstotek. Kakšen točno bo, je, kot so nam povedali na ministrstvu za delo, še predmet pogajanj, bo pa višji, kot je sedaj. Odmerni odstotek naj bi se zviševal vsako leto, in sicer bi s sedanjih 63,5 odstotka za 40 let zavarovalne dobe za zavarovance ob koncu prehodnega obdobja znašal 70 odstotkov, za 15 let zavarovalne dobe se odmerni odstotek odmeri v višini 30 odstotkov.
V zdajšnji zakonodaji obstaja možnost, da se delavci, starejši od 58 let, pred upokojitvijo za 25 mesecev prijavijo med brezposelne in prejemajo mesečno nadomestilo, dokler ne izpolnijo pogojev za upokojitev. To je nekakšen most do upokojitve. Bo to po novem še mogoče?
Kot so nam pojasnili na ministrstvu za delo, predvidena sprememba ZUTD ne posega v pravico delavcev, da po določeni zavarovalni dobi (trenutno 28 let ali več) prejemajo denarno nadomestilo za brezposelnost 25 mesecev. Ta pravica ostaja nespremenjena.
»V skladu z zavezo, ki jo je v zameno za sredstva iz Načrta za okrevanje in odpornost dala prejšnja vlada, pa ukinjamo izjemo, v skladu s katero starejši delavci po tem, ko so to pravico že izkoristili, po samo 10 mesecih zavarovanja, torej delovne aktivnosti, ponovno pridobijo pravico do 25 mesecev prejemanja nadomestila, čeprav bi jim sicer, brez te izjeme, po 10 mesecih dela pripadali le trije meseci nadomestila. Takšna ureditev, torej veriženje nadomestil za brezposelnost pri starejših, je omogočala, da nekdo v petih letih pred upokojitvijo dvakrat po 25 mesecev prejema nadomestilo, vmes pa 10 mesecev dela. To se je pogosto dogajalo v dogovoru med delodajalcem in delavcem in posledično se je do 18 odstotkov novih upokojencev upokojilo iz brezposelnosti. Gre torej za odpravo veriženja, izjeme, imenovane 'most do upokojitve'.«
Ob koncu januarja je bilo med 50.148 registriranimi brezposelnimi osebami 12.828 starih 55 let ali več oziroma 25,6 odstotka vseh brezposelnih.
Koliko delovne dobe je mogoče dokupiti?
Skladno z veljavnim zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) zavarovanec ali uživalec pokojnine lahko za izpolnitev pogojev ali za ugodnejšo odmero pokojnine dokupi do pet let zavarovalne dobe. V letu 2024 je po predhodnih informacijah ZPIZ-a 134 oseb vplačalo dokup pokojninske dobe.
Ali se bo kaj spremenilo za tiste upokojence, ki so se upokojili v času, ko je bil odmerni odstotek najnižji? Se lahko zakonodaja spreminja za nazaj? Bo imel na primer nekdo, ki se je upokojil v času najslabšega odmernega odstotka, možnost, da se ponovno zaposli (za na primer leto ali pol leta) in se spet upokoji po novih pogojih?
»Pokojnin posameznih zavarovancev, ki so se upokojevali v različnih obdobjih, ni mogoče neposredno primerjati, saj so se upokojevali v času veljavnosti popolnoma različnih upokojitvenih pogojev kot tudi popolnoma različnega načina določanja pokojninske osnove in višine odmernega odstotka. To pa pomeni, da tudi ni mogoče izračunati višine njihovih pravic na podlagi trenutno veljavne odmerne lestvice, saj bi se pri morebitnem razmišljanju o preračunavanju višine prejemkov uživalcev pravic, ki so le-te pridobili po prejšnjih predpisih, nujno odpirala številna vprašanja, kot ali bi morali uživalci pravic za novo odmero izpolnjevati tudi pogoje, določene v sedaj veljavnem zakonu, in ali bi bilo treba na novo izračunati njihovo pokojninsko osnovo, od katere se odmerijo pravice (z upoštevanjem najugodnejšega povprečja osnov iz daljšega obdobja zaporednih let).
V primeru ponovne vključitve v zavarovanje in nato ponovne upokojitve se zavarovancu, če je do tega upravičen, opravijo trije izračuni: usklajena že priznana pokojnina, odstotno povišanje pokojnine in nova odmera pokojnine. Pri ponovni odmeri pokojnine oziroma odstotnem zvišanju pokojnine se upošteva odmerni odstotek, ki je bil upoštevan na podlagi pokojninske dobe ob predhodni uveljavitvi pravice do pokojnine (torej prvotno priznani odmerni odstotek). Ta odstotek se zviša za odmerni odstotek na podlagi pokojninske dobe, dopolnjene v času ponovne vključitve v zavarovanje, po določbi, ki velja v času ponovne uveljavitve pravice do pokojnine.«
