Dr. Zoran Erjavec je internist hematoonkolog, ki že štirideset let živi in dela na Nizozemskem. Zaposlen je v nizozemski splošni bolnišnici Emmen Treant in je član ter predsednik različnih komisij glede smernic in financiranja v Federaciji medicinskih specialistov Nizozemske. Zdravstvo v skandinavskih državah sodi v sam svetovni vrh po urejenosti in učinkovitosti zdravstvenih sistemov. Razlogi za to so različni, največja prednost je po njegovem mnenju dejstvo, da je primarno zdravstvo odlično urejeno. Vanj se veliko vlaga in se ga tudi spoštuje. Dolgih čakalnih dob tam ni, pomembno pa se mu zdi, da na paciente ne gledajo kot na stranke, temveč kot na partnerje, kar pomeni večjo učinkovitost in zadovoljstvo na obeh straneh. Pacienti so tudi stalni člani vseh delovnih skupin, ki ustvarjajo smernice v zdravstvu.
»O varnosti pacientov obstaja veliko dokumentov, predvsem v sekundarnem zdravstvu (bolnišnice in inštituti), kjer so njihove pravice pa tudi dolžnosti jasno dokumentirane. Če so pravice kršene, se lahko pacient na primarni ravni pritoži pri zdravniku, največkrat pa prek okrajnega uradnika za pritožbe v zdravstvu. To je neodvisen in nepristranski uradnik. Če s hišnim zdravnikom ali neodvisnim uradnikom za pritožbe zadeve ne rešijo, gre pritožba na okrajno disciplinsko komisijo. Tako je tudi v sekundarnem zdravstvu,« pojasni dr. Erjavec.
Pritožba in kalamiteta
Poudari, da se pri obravnavi kakršnih koli pritožb v zdravstvu vključijo vsi akterji: zdravniki in bolniki. Cilj tega procesa mora biti izboljšanje kakovosti zdravstvene nege in dela, saj si to želijo tako bolniki kot zdravniki. »Vsa ta energija, ki je potrebna za reševanje takšnega dogodka, mora voditi do plodnega sodelovanja, ne pa iskanja krivca in družbenega kritiziranja zdravnikov ali medicinskega osebja. Seveda je pomembno ugotoviti, zakaj je prišlo do napake, in poiskati vzroke na osebni ali organizacijski ravni, vendar mora to pripeljati do sprememb v delovanju oseb ali organizacije, da se napake ne bodo več ponavljale. Seveda ob primerni in zavestni kontroli neodvisne ustanove.«
Če pacienti dvomijo o kakovosti zdravstvene obravnave, se na Nizozemskem lahko obrnejo na inšpekcijo, ki je odgovorna za varnost pacientov. »Če je veliko pritožb ali kalamitet v zvezi z določeno institucijo, bodo zagotovo prišli na obisk,« ponazori dr. Erjavec.
Kot pravi, tudi na Nizozemskem morda ni vse v redu, vendar se ves čas trudijo, da sistem izboljšujejo. Njihov sistem ni poceni, saj za zdravstvo namenijo okoli 12 do 13 odstotkov BDP, vendar se to odraža v visoki kakovosti storitev.
Pomembne smernice
Dr. Erjavec je bil od leta 2009 do 2024 aktiven tudi v Federaciji medicinskih specialistov Nizozemske kot član komisije za smernice za sekundarno zdravstvo, predsednik komisije sklada za financiranje smernic za zdravstvene specialiste in zdaj tudi vodja nizozemskih specialistov pri pripravi nacionalnega programa za posodobitev smernic, torej modularnega obnavljanja smernic. Te so namreč izredno pomemben del njihovega dela in nadzora sistema. Smernic ne pišejo vsakič znova, temveč posodabljajo posamezne dele na podlagi novih raziskav. Vsako leto pregledajo vse module in preverijo, kje so potrebne spremembe. Vse novosti, podprte z empiričnimi dokazi, postanejo del smernic, saj za uvedbo novosti ne čakajo več pet let.
Smernice, ki so tudi javno objavljene in jih je že več kot 650, temeljijo na empiričnih dokazih in dokazih, temelječih na medicini. Velik vpliv na zdravstveni sistem imajo tudi pacienti, ki so organizirani v krovni zvezi, v katero so včlanjena vsa združenja, klubi ali organizacije pacientov. »Z organizacijami pacientov imamo pisni dogovor o sodelovanju, za to pa ni potreben noben poseben zakon. So tudi stalni člani vseh delovnih skupin, ki ustvarjajo smernice,« sklene dr. Erjavec.
