Sredi januarja je Jamarski klub Kamnik objavil zadnje rezultate analize podzemnih in izvirskih voda na območju Kamniško-Savinjskih Alp, ki so pokazali, da je stanje, milo rečeno, skrb vzbujajoče. Zajetje Iverje, od koder v večino kamniških pip priteče voda, se napaja iz izvirov pod Veliko planino, prav tam pa, kot opozarjajo jamarji, tiči glavni vzrok onesnaženj z bakterijami fekalnega izvora. Na Občini Kamnik mirijo in prebivalcem zagotavljajo, da je njihova pitna voda vrhunske kakovosti. Vendar so jamarji odločni in želijo priti resnici do dna, saj tovrstne analize vode skupaj z laboratoriji izvajajo že vrsto let. Poleti so analizirali leve pritoke Kamniške Bistrice in samo reko pred zajetjem Iverje, ki pitno vodo zagotavlja več kot 21.000 prebivalcem Kamnika.
Njihove meritve, h katerim lahko prištejemo še število intervencij zaradi onesnaženosti vode v preteklih 20 letih, pa kažejo, da ta voda že dolgo ni več alpski biser. »Tudi če sedaj pogledamo zajetje, je videti opuščeno, drenažna cev je bila že pred leti močno poškodovana in po poplavah leta 2023 niso obnovili niti ograje,« opisuje razmere Vido Kregar, ki meni, da je eden od pomembnih virov onesnaženja neurejena kanalizacija na Veliki planini.
Luksuzne koče z bazeni, jacuzziji in savnami
Samo počitniških koč – brez pastirskega dela in planinskih koč – je okoli 150 in vse imajo neko obliko greznice. Med njimi je tudi vse več luksuznih koč z veliko vodnimi napravami, kot so bazeni, jacuzziji in savne. Ker kanalizacija na planoti ni urejena, greznice pa po besedah našega sogovornika puščajo, se fekalije iztekajo v podzemlje. Fekalne bakterije nato skupaj z izviri pritečejo v dolino in se izlivajo v Kamniško Bistrico.
»Čiščenje greznic in odvoz fekalij na Veliki planini se sicer izvajata, vendar zajameta le simbolično količino, saj je številka nekaj sto ton v primerjavi z 250.000 obiskovalci v istem obdobju manj kot simbolična,« opozarja Kregar in dodaja, da v podzemlje po njihovih izračunih odteče več deset tisoč kubičnih metrov fekalij in odpadne vode.
Na Občini Kamnik so se zavili v molk in na naša vprašanja niso odgovorili. Za lokalno glasilo pa so povedali, da meritve Jamarskega kluba Kamnik zajemajo površinske vode, ki so naravno občutljivejše na onesnaževanje in po navadi nikjer ne dosegajo kakovosti pitne vode. Poudarjajo, da te analize ne predstavljajo stanja pitne vode iz zajetja Iverje, kjer je, kot nam potrdijo tudi v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano, voda mesečno vzorčena in ustrezna. »Skupno je bilo na oskrbovalnem območju Kamnik – Iverje v lanskem letu odvzetih devet vzorcev pitnih vod. Vsi odvzeti vzorci so bili skladni z zahtevami uredbe o pitni vodi,« zagotavljajo.
Poleg jamarskega kluba redne analize v okviru raziskovalne naloge od lanskega leta opravlja tudi Agencija za okolje (Arso), vendar njihovi rezultati ne izkazujejo takšnega stanja kot jamarski. Kot razlog za velike razlike v mikrobioloških analizah Arso izpostavlja to, da vzorci niso bili odvzeti sočasno. »Mikrobiološka slika je namreč časovno lahko zelo spremenljiva. Poleg tega na mikrobiološko sliko močno vpliva hidrometeorološka situacija. Pričakovati je, da se slabša mikrobiološka situacija v vodah pokaže po obdobju deževnega vremena, saj padavine spirajo gnojene površine, v mešanih kanalizacijskih sistemih pa zaradi velike količine vode prihaja do direktnega prelivanja odpadnih voda v okolje.«
Med možnimi razlogi navajajo še različna merilna mesta in način jemanja vzorcev, ki mora biti pravilen. Iz njihovih rezultatov je razvidno, da izvir Kamniške Bistrice ni fekalno onesnažen, nato pa se mikrobiološko stanje Kamniške Bistrice po toku navzdol poslabšuje. Vzorci Arso so bili v glavnem odvzeti po obdobju suhega vremena, v letošnjem letu pa načrtujejo, da bodo analize ponovili še po obdobju daljšega deževja.
Kmetijska obremenitev
Agencija za okolje izvaja monitoring podzemne vode povsod po Sloveniji, ki je razdeljena na 21 vodnih teles. V skladu z zakonodajo se v okviru načrta upravljanja voda enkrat na šest let izvede nadzorni monitoring podzemne vode na vseh vodnih telesih. V ostalih letih se izvaja operativni monitoring na vodnih telesih, ki v preteklosti niso dosegala dobrega kemijskega stanja, in na vodnih telesih, ki so zaradi rabe prostora še posebej ranljiva ter v katerih so viri namenjeni oskrbi s pitno vodo večjega števila prebivalcev.
Rezultati monitoringa kemijskega stanja podzemne vode kažejo, da so bolj obremenjena vodna telesa, kjer prevladujejo vodonosniki z medzrnsko poroznostjo. Vodna telesa Dravske, Murske in Savinjske kotline v severovzhodnem delu Slovenije so bila v zadnjem šestletnem obdobju v slabem kemijskem stanju. V vseh vodnih telesih je vzrok za slabo kemijsko stanje obremenjenost z nitratom, v Dravski kotlini pa tudi z atrazinom.
»Vzrok za slabo kemijsko stanje lahko najdemo v intenzivnih človekovih dejavnostih na tem območju, kjer sta poleg kmetijske obremenitve prisotna tudi urbana poselitev in industrijski pritisk. V nekaterih vodnih telesih smo občasno ugotovili tudi lokalno obremenjenost z lahkohlapnimi halogeniranimi ogljikovodiki. Boljše kakovosti je podzemna voda v vodnih telesih s prevladujočo razpoklinsko ali kraško poroznostjo,« ugotavljajo na Arso.
Vpliv kmetijstva na kakovost podzemne vode lahko spremljamo preko vsebnosti nitrata in pesticidov. »Glede na trenutne rezultate lahko rečemo, da se stanje pri vsebnosti nitrata v podzemni vodi počasi izboljšuje. Pesticide v podzemni vodi v zadnjih letih zaznavamo le v sledovih. V Dravski kotlini, kjer je atrazin vzrok za slabo kemijsko stanje, njegova vsebnost statistično značilno pada tako v vodnem telesu Dravska kotlina kot tudi na posameznih obremenjenih merilnih mestih.«
Zastrupitve z vodo
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje ugotavljajo, da so v Sloveniji s pitno vodo najslabše preskrbljena območja, ki še nimajo možnosti priključitve na javni vodovod in na katerih imajo prebivalci urejeno lastno oskrbo s pitno vodo. Iz takšnih vodovodov se oskrbuje 7,7 odstotka prebivalcev. Kakovost pitne vode je praviloma skladna z akti in zdravstveno ustrezna na velikih, srednjih in malih oskrbovalnih območjih, ki oskrbujejo več kot 500 prebivalcev. V dobro obdelani pitni vodi so mikroorganizmi prisotni v minimalni količini, neustrezno obdelana voda pa lahko vsebuje bakterije, viruse in parazite, ki lahko povzročajo bolezni.
V Sloveniji se zgodijo do trije tako imenovani hidrični izbruhi na leto. Eden večjih je bil leta 2022 v savinjski regiji, kjer je zbolelo 94 prebivalcev. Zaradi prebavnih motenj je pomoč v celjski bolnišnici po poročanju portala 24 ur poiskalo 47 ljudi, dva od njih so hospitalizirali. Sprva so na žalski občini domnevali, da je motnje povzročila zakalitev vidnega vira, vendar so kmalu ugotovili, da gre za tehnično napako na vodnem viru Šempeter. V primeru mikrobiološke onesnaženosti vode za pitje lahko namreč pride do okužbe s povzročitelji črevesnih nalezljivih bolezni. Znaki zastrupitve so običajno slabo počutje, prebavne težave, driska, bruhanje, bolečine v trebuhu, povečana telesna temperatura. Črevesne bolezni so zlasti nevarne za starejše osebe, kronične bolnike, otroke in nosečnice. Upravljalec vodovoda lahko razglasi ukrep prekuhavanja pitne vode. V letu 2022 je moralo ta ukrep kratkoročno izvajati skupaj nekaj manj kot 100.000 uporabnikov, največ v gorenjski statistični regiji, sledijo jugovzhodna, primorsko-notranjska, zasavska in druge regije. Ponekod je ta ukrep razglašen dolgotrajno – po zadnjih razpoložljivih podatkih ga mora izvajati nekaj manj kot 1000 uporabnikov.
